Intervju predsednika republike Boruta Pahorja za revijo S podeželja.si

Ljubljana, 1. 3. 2013 | intervjuji

Intervju predsednika republike Boruta Pahorja za revijo S podeželja.si: Imamo pogoje, znanje, pridne ljudi, potrebne je le še malo pozitivne spodbude

Kmetijstvo predstavlja v bruto družbenem proizvodu naše države razmeroma majhen delež, vendar so njegovi učinki večnamenski in izjemno pomembni za identiteto Slovenije. »Zato je skrb za podeželje in za kmetijstvo kot gospodarsko dejavnost prednostnega značaja,« je v času, ko je bil še predsednik prejšnje vlade, opozoril zdajšnji predsednik države Borut Pahor.

Kako zdaj, ko se je kriza še poglobila, vidite s položaja predsednika države razmere v slovenskem kmetijstvu?

Posledice krize seveda občutijo tudi v slovenskem kmetijstvu, saj je kupna moč državljank in državljanov manjša. Protekcionizem posameznih držav izvoznic, želja po večjih dobičkih in naravni dejavniki (poplave, suša) so tako Slovenijo postavili pred velik izziv, ki terja hitre ukrepe za večjo in kakovostnejšo predelavo domače, slovenske hrane. Izjemno vesel pa sem, da se kljub težki situaciji vedno več ljudi odloča za slovenske proizvode in po njih posega. Prepričan sem, da je še veliko neizkoriščenih priložnosti za razvoj kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, na primer na področju gozdarstva.

Kje na našem podeželju in v kmetijstvu se po vašem mnenju zdaj kažejo največje razvojne priložnosti?

Osnova razvoja podeželja in v tem okviru tudi kmetijstva je povezovanje. Le povezani bodo kmetje dovolj močni, da preživijo razmere na trgu, ki se spreminjajo in so prepogosto nepredvidljive. Želim si, da bi se čim več kmetij ukvarjalo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, s čimer bodo svojo ponudbo še obogatili. Spodbujanje domače potrošnje in osveščanje ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane imata veliko pozitivnih posledic. Imamo pogoje, znanje, pridne ljudi, potrebne je le še malo pozitivne spodbude.

Kot kandidat za predsednika države ste v volilni kampanji osebno spoznavali tudi delo v zadrugi, kmečko delo in delo v gozdu. Kaj ste ob njem spoznali?

V volilni kampanji sem v okviru projekta SKUPAJ – Spodbujajmo drug drugega spoznal veliko različnih poklicev, se družil z ljudmi, ki so mi povedali svoje izkušnje in z mano delili svoja mnenja. Prav vsako delo me je navdihnilo z energijo. Eno od najtežjih del, kot sem že večkrat javno povedal, pa je bilo delo gozdarja. Vsako delo je častno, razlik nisem delal, vsak obisk me je obogatil z neprecenljivo izkušnjo, in kot sem obljubil, bom s tem tudi nadaljeval kot predsednik republike.

Lani smo praznovali 140 let organiziranega zadružništva na Slovenskem in mednarodno leto zadrug. Kaj vam pomenijo zadruge, ki v svoji organiziranosti združujejo vrednote demokratičnosti, poštenosti, solidarnosti, pravičnosti in družbene odgovornosti in ki so v današnji družbi lahko pomembne sooblikovalke njenega razvoja?

Zadružništvo je izjemna priložnost in tudi potencial za prihodnost. Kot oblika lastništva mora temeljiti na pravih vrednotah pravičnosti in solidarnosti ter tudi samopomoči in še posebej samoodgovornosti. Na ta način naj omogoča zadružnim članom enakopravno sodelovanje pri upravljanju in delitvi vsega ustvarjenega. Zadruge naj bodo še naprej usmerjene v potrebe skupnosti ter ne zgolj in samo v ustvarjanje kapitalskega dobička, zato se ravno v času krize ponovno kaže njihova dodana vrednost za širšo družbo. Takšen pristop ljudje v teh časih potrebujejo, občutek skupnosti in sodelovanja s ciljem ustvarjati za skupno dobro.

Kaj najraje počnete v prostem času?

Po duši in srcu sem športnik, najraje tečem. Tečem za sprostitev in zabavo. Tečem, ker je lepo. Tečem, ker lahko osredotočeno sanjarim. Tečem že od otroških let in si želim, da bi to lahko počel do konca življenja.