Predsednik Ukrajine Porošenko na povabilo predsednika republike Pahorja obiskal Slovenijo

Ljubljana, 8. 11. 2016 | sporočila za javnost, izjave

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se danes na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudi predsednik Ukrajine Petro Porošenko s soprogo Marino Porošenko.  

Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu v Ljubljani je v predsedniški palači sledila izmenjava državniških odlikovanj. Ukrajinski predsednik je slovenskemu predsedniku podelil odlikovanje reda Svobode, predsednik Pahor pa je vzajemno odlikoval ukrajinskega predsednika Petra Porošenka z redom za izredne zasluge, najvišjim odlikovanjem Republike Slovenije, za zasluge pri krepitvi političnega dialoga in utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov na dvostranski in večstranski ravni med Republiko Slovenijo in Ukrajino.

Sprejem z vojaškimi častmi ob prihodu predsednika Ukrajine Petra Porošenka
Foto: Daniel Novakovič / STA

Predsednik Pahor in predsednik Porošenko s soprogama pred izmenjavo odlikovanj
Foto: Daniel Novakovič / STA

Sledili so plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Ukrajine pod vodstvom obeh predsednikov. Osrednja tema plenarnih pogovorov so bile razmere na Vzhodu Ukrajine, kjer je predsednik Porošenko predstavil težke razmere v doneški in luganski pokrajini, ki so še posebej alarmantne s humanitarnega vidika in izpostavil polno izvedbo dogovor iz Minska, kot edino pot za dosego trajnega miru. V tem kontekstu Slovenija podpira politiko omejevalnih ukrepov EU zoper Rusko federacijo do polne uresničitve sporazumov iz Minska. Predsednik Ukrajine Porošenko je poudaril, da je v tem kontekstu pomembna enotnost EU pri podpori Ukrajini in njeni evropski prihodnosti.

Predsednik Pahor je ponovil uradno slovensko stališče, da je aneksija Krima Ruski federaciji kršitev mednarodnega prava, zato Slovenija ostaja zavezana nepriznavanju nezakonite aneksije Krima in Sevastopola k Ruski federaciji. Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja.

Predsednika sta spregovorila tudi o odnosih med Ukrajino in EU ter o reformah, ki jih je Ukrajina sprejela za okrepitev evropske prihodnosti s poudarkom na izpolnjevanju pogojev iz Akcijskega načrta za vizumsko liberalizacijo. Pri tem se je predsednik Porošenko zahvalil Sloveniji za podporo pri njeni evropski poti in še posebej za podporo Vlade RS vizumski liberalizaciji.

Posebno pozornost sta predsednika posvetila bilateralnim odnosom in krepitvi političnih in gospodarskih vezi. Predsednika sta se dogovorila, da bosta posebej spodbujala gospodarsko sodelovanje na področjih, ki jih obe državi in njuni gospodarstvi prepoznavajo kot perspektivna. Dodatno pozornost je potrebno posvetiti promociji turističnih potencialov držav, vključno z izboljšanjem prometnih povezav.

Predsednika sta se tudi dogovorila, da bodo zgodovinarji iz Slovenije in Ukrajine v kontekstu 100-obletnice I. svetovne vojne pripravili primerno obeležitev številnih Slovencev in Ukrajincev, ki so padli na Galicijski in Soški fronti.

Na koncu se je predsednik Porošenko zahvalil Sloveniji za njeno humanitarno pomoč Ukrajini, še posebej za rehabilitacijo otrok.

Rokovanje predsednika Pahorja in predsednika Porošenka
Foto: Daniel Novakovič / STA

Po plenarnih pogovorih je sledilo sprejetje Skupne deklaracije predsednika Ukrajine Petra Porošenka in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter podpisi štirih drugih bilateralnih aktov.

Po podpisu aktov je sledila tiskovna konferenca, na kateri je slovenski predsednik Pahor izpostavil udeležbo na inavguraciji predsednika Porošenka, kar je samo po sebi politično sporočilo. Predstavil je nekaj temeljnih sporočil iz skupne izjave, ki sta jo sprejela dva predsednika, predvsem zavezo mirnemu reševanju sporov in prizadevanje Slovenije za ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Podporo Slovenije omejevalnim ukrepom EU do Ruske Federacije, do polne uresničitve sporazumov iz Minska. Slovenija, kot velika zagovornica širitvenih procesov Evropske unije, zagovarja tudi ambicijo Ukrajine, da se pridruži Evropski uniji, ko bo sprejela potrebne reforme. Prav tako Slovenija podpira odpravo vizumov za ukrajinske države, saj s tem krepimo stike med ljudmi in gospodarsko sodelovanje.

Predsednika sta skupaj s soprogama, v Severnem parku Navje v Ljubljani, otvorila spomenik Hryhoriyu Skovorodu, ukrajinskemu filozofu (1722 – 1794) ter poleg spomenika klop prijateljstva, ki bo trajno spominjala na dobre odnose med državama ter mimoidočim ponudile mesto za počitek, postanek in razmislek.

Klop prijateljstva v Severnem parku Navje v Ljubljani
Foto: Daniel Novakovič / STA

Za soprogo predsednika Ukrajine gospo Marino Porošenko in gospo Tanjo Pečar je Protokol Republike Slovenije pripravil poseben damski program, v okviru katerega sta si ogledali Oddelek za rehabilitacijo otrok Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije in podjetje Krka d. d., kjer so jima predstavili delovanje podjetja in ob koncu srečanja gospe Porošenko simbolično izročili ček z donacijo Krke d. d. ukrajinski bolnišnici.

Gospa Tanja Pečar in gospa Marina Porošenko
Foto: Tamino Petelinšek / STA

Uradni obisk se bo zaključil s svečano večerjo, ki jo bo v Predsedniški palači gostil predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik Pahor in predsednik Porošenko s soprogama v zlatem salonu Predsedniške palače
Foto: Tamino Petelinšek / STA


V nadaljevanju skupna izjava predsednika Ukrajine Petra Porošenka in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

SKUPNA IZJAVA

predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

in predsednika Ukrajine Petra Porošenka


Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je predsednik Ukrajine Petro Porošenko 8. novembra 2016 opravil uradni obisk v Republiki Sloveniji.

Predsednika Republike Slovenije in Ukrajine, glede na opravljen medsebojni pogovor,

potrjujoč svojo zavezanost temeljnim načelom in normam mednarodnega prava, zapisanim v Ustanovni listini OZN in temeljnih dokumentih OVSE, še posebej spoštovanju neodvisnosti, suverenosti, nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti držav,

potrjujoč svojo zavezanost mirnemu reševanju sporov in spoštovanju odločb mednarodnih sodišč in tribunalov,

zavezujoč se demokratičnim standardom in vladavini prava,

potrjujoč dobre in prijateljske odnose med državama, politično sodelovanje ter sodelovanje v gospodarstvu, kulturi in znanosti med Republiko Slovenijo in Ukrajino:


    · Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav.

    · Ponavljava, da predstavlja aneksija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije grobo kršitev mednarodnega prava. Republika Slovenija zato ostaja zavezana nepriznavanju nezakonite aneksije Avtonomne republike Krim in Sevastopola k Ruski federaciji.

    · Odločena sva okrepiti politična in diplomatska prizadevanja tako na dvostranski ravni kot tudi v okviru mednarodnih organizacij, da se ohranijo ozemeljska celovitost, suverenost in samostojnost Ukrajine ter zaščitijo pravice ukrajinskih državljanov na celotnem ozemlju Ukrajine, vključno s pravicami krimskih Tatarov .

    · Obsojava agresivna dejanja v doneški in luganski pokrajini na vzhodu Ukrajine ter pozivava Rusko federacijo k takojšnjemu prenehanju finančne, vojaške in druge pomoči tamkajšnjim separatistom.

    · Pozivava mednarodno skupnost k celoviti uresničitvi sporazumov iz Minska, da se vzpostavi mednarodnopravni red ter zagotovi ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Republika Slovenija si bo zato še naprej prizadevala za vzpostavitev suverenosti ter ozemeljske celovitosti Ukrajine in bo podpirala politiko omejevalnih ukrepov EU zoper Rusko federacijo do polne uresničitve sporazumov iz Minska.

    · Izražava svojo odločno in aktivno podporo Posebni opazovalni misiji OVSE za Ukrajino za celovito izvajanje njenega mandata, vključno z neoviranim dostopom do celotnega območja Ukrajine, tudi do celotnega območja ukrajinsko-ruske državne meje.

    · Poudarjava nujnost krepitve sodelovanja v mednarodnih in regionalnih organizacijah ter nadaljnje krepitve vsestranskih prizadevanj za boj proti mednarodnemu terorizmu in organiziranemu kriminalu. Poudarjava pomen čezatlantske enotnosti pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v Evropi ter pozdravljava politiko odprtih vrat Nata. Priznavava pravico vseh držav, da se svobodno odločajo o svoji varnostni orientaciji. V duhu podpore politiki odprtih vrat Nata Slovenija podpira reforme, ki Ukrajino približujejo standardom zavezništva.

    · Strinjava se, da je treba nadalje spodbujati ukrajinsko-slovensko partnerstvo, ki temelji na načelih solidarnosti in medsebojne podpore na političnem, trgovinsko-gospodarskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem, humanitarnem področju in širše. V tem kontekstu sva se dogovorila, da bova posebej spodbujala gospodarsko sodelovanje na področjih, ki jih obe državi in njuni gospodarstvi prepoznavajo kot perspektivna. Dodatno pozornost je treba posvetiti promociji turističnih potencialov najinih držav, vključno z izboljšanjem prometnih povezav.

    · Zadovoljna sva s pozitivnimi učinki začasne uveljavitve pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini med EU in Ukrajino. Slovenija pozdravlja izvedene reforme in je Ukrajini pripravljena pomagati pri izvajanju pridružitvenega načrta (Association Agenda) ter reform, ki so potrebne za izvajanje pridružitvenega sporazuma in poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, kar bo prispevalo k političnemu in ekonomskemu približevanju Ukrajine EU.

    · Ob upoštevanju, da Ukrajina izpolnjuje vse kriterije akcijskega načrta za vizumsko liberalizacijo, podpirava odločitev EU, da se v najkrajšem času odpravi vizumsko obveznost za državljane Ukrajine, kar bo spodbujalo širitev medčloveških stikov in pospešilo gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Ukrajino.

    · Strinjava se glede nadaljnje pomoči Ukrajini pri lajšanju humanitarnih posledic trajajočih agresivnih dejanj v doneški in luganski pokrajini na vzhodu Ukrajine. Prizadevala si bova za krepitev sodelovanja na področju humanitarnega razminiranja in uničevanja nevarnih eksplozivnih ostankov spopadov, kar v Ukrajini izvaja ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti.

    · Podpirava preučitev dogodkov, ki so del skupne zgodovine najinih narodov, in pozdravljava začetek skupnega dela zgodovinarjev v kontekstu 100-letnice 1. svetovne vojne. Želiva si primerne počastitve spomina na slovenske in ukrajinske vojake, ki so padli na galicijski in soški fronti.