Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach

Alpbach, Avstrija, 30. 8. 2015 | sporočila za javnost, govori, izjave

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Alpbachu na povabilo avstrijskega predsednika Fischerja udeležil Evropskega foruma Alpbach. Na srečanju, ki ga je sredi aprila letos v Logarski dolini gostil predsednik Pahor in sta se ga udeležila avstrijski predsednik Heinz Fischer ter hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović so se voditelji treh sosednjih držav dogovorili, da bo njihovo naslednje srečanje konec avgusta v Alpbachu. Redna srečanja naj bi pripomogla k izmenjavi stališč o aktualnih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih ter krepitvi dobrega sosedstva in prijateljstva. Predstavljajo pa tudi priložnost za dvostranske pogovore. Tako sta se danes sešla in pogovarjala tudi slovenski predsednik Pahor in hrvaška predsednica Grabar-Kitarović. V pogovoru sta predsednika potrdila prijateljske odnose med državama. "Prava pot je pot prijateljstva in sodelovanja, ob razlikah, ki jih poznamo," je po pogovoru poudaril predsednik Pahor. Po njegovih besedah bo razlike lažje premagovati, če bo prevladoval "duh prijateljstva, sodelovanja in zaupanja. Slovenija in Hrvaška sta sosedi, vedno bosta sosedi in mislim, da je naš interes, da sta prijateljski sosedi," je poudaril.

Pred pričetkom Evropskega foruma Alpbach se je predsednik Pahor srečal s hrvaško predsednico Grabar-Kitarović in podal izjavo za medije
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor se je ob robu Evropskega foruma Alpbach srečal s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović
Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovenski predsednik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da arbitražno sodišče nadaljuje delo, in izrazil upanje, da ga bo nepristransko končalo s sodbo.

Predsednika sta še povedala, da je treba nadaljevati Brdo Brijuni Process ter napovedala srečanje voditeljev Brdo Brijuni Procesa na temo varnosti že letos jeseni. Skladno z zaključki iz srečanja voditeljev Brdo Brijuni Procesa v Budvi pa sta seznanila medije, da sta podpisala skupno pismo predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem predlagata vrh Evropskega sveta in držav članic Brdo Brijuni Process, ki mu ga bosta skupaj predala jutri na Blejskem strateškem forumu na Bledu. Kot je pojasnil predsednik Pahor, bi bil vrh osredotočen na proces širitve EU na Zahodni Balkan. Kot je dejal, sta s hrvaško kolegico namreč prepričana, da bi bila širitev unije na Zahodni Balkan "edini pravi odgovor na vrsto mejnih in drugih vprašanj v tem delu Evrope in navdih za spravo, brez katere ne bi bilo evropske ideje in ne združevanja Evrope".

Predsednika sta se danes neformalno sešla že sedmič, odkar je predsednica Grabar-Kitarović pred malo več kot pol leta prevzela mandat. Jutri, v ponedeljek je na Bledu predvideno njuno osmo dvostransko srečanje, slovenski predsednik Pahor pa je danes hrvaško predsednico povabil tudi na uradni obisk v Slovenijo, ko bo "ocenila, da je to najkoristneje".

Evropski forum Alpbach poteka od leta 1945 v vasi Alpbach v Avstriji in naslavlja aktualna vprašanja z družbenega in političnega področja. V zadnjih desetletjih se je razvil v prostor za srečanja vplivnih mislecev, odločevalcev in razpravljavcev o različnih vsebinah.

Letošnji forum je bil osredotočen na temo neenakosti in je v luči aktualnih dogodkov tematiziral tudi vse kompleksnejšo begunsko krizo. Forumu je predsedoval nekdanji komisar Evropske unije za kmetijstvo Franz Fischler. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je skupaj s predsednikom Republike Avstrije Heinzem Fischerjem, predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarovič, avstrijskim ministrom za obrambo Geraldom Klugom, avstrijskim ministrom za zunanje zadeve Sebastianom Kurzem in predsednikom foruma Franzem Fischlerjem nastopil na političnem simpoziju z naslovom "Koliko neenakosti lahko prenese Evropa?".

V svojem govoru je predsednik Pahor dejal, da je vprašanje enakosti eno od bistvenih za vsako skupnost, tudi Evropsko unijo.

Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach
Foto: Daniel Novakovič/STA

Glede razvoja Evropske unije je predsednik spomnil, da zagovarja koncept Združenih držav Evrope, pri čemer je opozoril, da nima v mislih talilnega lonca, kot ga poznamo v primeru Združenih držav Amerike. Slovenski predsednik je pojasnil, da idejo Združenih držav Evrope v luči današnje razprave omenja, ker meni, da je mogoče na dolgi rok in konsistentno, z instrumenti socialne in drugih politik, učinkovito zmanjšati neenakosti samo v primeru poglobljenega političnega in vsestranskega sodelovanja znotraj Evropske unije.

Predsednik Pahor je pojasnil, da vidi najboljšo možnost za uspešno nadaljevanje evropskega projekta v bistveno večjem povezovanju, ne pa v večji ohlapnosti odnosov med državami članicami. "V tem kontekstu vidim tudi reševanje sedanje begunske krize. V osnovi sem prepričan, da bi Evropska unija kot celota uspešneje reševala ta problem, če bi imela več skupnih mehanizmov upravljanja. To seveda ne zadeva samo aktualno begunsko krizo, temveč tudi migracijsko politiko Evropske unije in tako rekoč vse politike Evropske unije sploh," je poudaril predsednik in dodal, da meni, da je trajnostna rešitev aktualne begunske krize mirna rešitev sporov znotraj držav in področij, od koder prihajajo begunci. Odločitev o zavrnitvi kvot je po njegovem mnenju slab signal, ker pomeni status quo. Sprejetje kvot bi bil prvi korak v celoviti strategiji, ki mora biti še dobro premišljena.

Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach
Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovenski predsednik je še dodal, da obstoj, napredek ali zaton sleherne skupnosti, tudi Evropske unije, običajno določijo veliki moralni presežki ali veliki moralni deficiti. Že zamisel evropske skupnosti, ki je utemeljena na spravi, je bila izjemen moralni presežek v svojem času in njeno dediščino uživamo še danes. Za ohranitev in napredek Evropske unije bo v tem moralnem in političnem smislu zelo pomembno, kako bo rešila sedanjo begunsko krizo. Kolikor Evropsko unijo utemeljuje tudi ideja enakosti oziroma solidarnosti, je potemtakem odločilno, da se v strateškem smislu Evropska unija odzove na problem begunske krize permisivno, ne pa represivno.

Predsednik je svoje razmišljanje strnil v šest glavnih točk in sicer, povečanje enakosti naj bo eden temeljnih ciljev Evropske unije; za povečanje enakosti je potrebno več skupne socialne politike Evropske unije; podlaga za to je nadaljevanje povezovanja članic Evropske unije v smer Združenih držav Evrope; sedanja begunska kriza je pomemben moralni in politični preizkus identitete Evropske unije; pravi odgovor na to krizo je skupna politika, ne pa seštevek 28 nacionalnih politik; sedanja begunska kriza je vrednostni preizkus Evropske unije, ki zahteva nov zagon evropske ideje, utemeljene na spravi, miru, človekovih pravicah, pa tudi na enakosti oziroma enakih možnostih.

Predsednik Pahor je na koncu spregovoril še o razmerah na Zahodnem Balkanu in povedal, da sta se ravno danes s hrvaško predsednico odločila, da nadaljujeta s pobudo Brdo Brijuni Process, ker gre za izjemno pomembno pobudo za širitveni proces EU. Pojasnil je, da sta se s hrvaško predsednico tako odločila kljub različnim stališčem, ki jih imata Slovenija in Hrvaška glede nadaljevanja postopka arbitražnega sodišča. Oba sta poudarila, da mora EU nadaljevala s širitvenim procesom in ker smo vsi moralno in politično dolžni, da pomagamo v skladu z našimi zmožnostmi.

Slovenski predsednik Borut Pahor, avstrijski predsednik Heinz Fischer in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič so nato na glavnem panelu odgovarjali tudi na vprašanja iz publike.

Forum so trije predsedniki zaključili s kratkim trilateralnim srečanjem, kjer so se dogovorili, da bo naslednjo trilateralo gostila hrvaška predsednica spomladi 2016.

Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach
Foto: Daniel Novakovič/STA