Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Brdo pri Kranju, 30. 1. 2019 | govori

Predsednik Republike Slovenije in gospa Tanja Pečar sta danes na Brdu pri Kranju gostila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta.

Sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Foto: Nebojša Tejić/STA

V nadaljevanju objavljamo besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,

dovolite, da tudi tokrat najprej poudarim našo iskreno privrženost vsestranski poglobitvi prijateljstva in sodelovanja z državami, ki jih predstavljate, pa tudi drugimi.
Vsi delimo skupno usodo človeštva, vsi smo soodgovorni za skupno prihodnost in pri tej odgovornosti želi Republika Slovenija aktivno in prijateljsko sodelovati z vsemi.

Ekscelence,
naj se na kratko opredelim do nekaterih zadev, pomembnih za sodobno mednarodno skupnost.



Prvič.
Nekaj besed o razmerah v Sloveniji.
Glede na vse, kar so Slovenija in njeni ljudje preživeli hudega v času finančne in gospodarske recesije lahko zdajšnje politične, gospodarske in socialne razmere ocenimo za dobre in ugodne.

Osrednja letošnja naloga države je nadaljnja krepitev gospodarske in socialne stabilnosti, demokratičnega ustroja Slovenije in vseh stebrov njene državne suverenosti.

Po mojem mnenju bo to odločilnega pomena za učinkovito odzivanje države v manj predvidljivih in manj varnih mednarodnih razmerah.

Relativno visoka gospodarska rast, presežek v plačilni bilanci, povečevanje stopnje zaposlenosti, zaostajanje rasti stroškov dela za povprečjem EU, prepolovitev dolga, ki so ga imela domača podjetja do bank, povečanje vlaganj v posodobitev tehnologije in ena najnižjih zadolžitev prebivalstva med članicami Evropske unije so pozitivno vplivali tudi na javne finance.

Država začenja zmanjševati javni dolg, da bi se čim prej približala maastrichtskemu merilu 60 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Opažamo krepitev splošnega optimizma med prebivalstvom, ne da bi podcenjevali stiske in skrbi, ki ostajajo.

Najpomembnejše se mi zdi poudariti, da se postopoma krepi tudi zaupanje v institucije pravne in politične države, kar je odločilnega pomena za uspešni demokratični razvoj Slovenije.


Drugič.
Glede mednarodnega miru in varnosti
ocenjujem, da se nadaljuje trend zmanjšane predvidljivosti in splošne varnosti v mednarodni skupnosti.

Menim, da smo se znašli v položaju, ko se problemi različnih vrst zgoščajo in ko ostaja odprto vprašanje, ali jih bomo postopno uredili in umirili po mirni poti v splošno dobro človeštva, ali pa bomo izgubili nadzor nad tem in bo proti naši volji mednarodna skupnost znova v resni nevarnosti za svetovni mir.

Glede tega naj poudarim, da bo Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, da se po mirni poti rešijo vse svetovne zadeve in okrepi svetovni mir.

Slovenija tudi v zvezi s tem poudarja pomen multilateralizma. Vemo, da mednarodni pravni in politični red potrebuje spremembe. Vendar je te spremembe treba doseči brez enostranskih ukrepanj in s skupnim dogovarjanjem. Vsekakor je treba okrepiti zaupanje v vladavino mednarodnega prava.

Svetovni mir je bolj krhek, kakor je bil, toda nacionalne in svetovne sile, ki razumejo pomen miru za reševanje vseh drugih odprtih svetovnih problemov, imamo še vedno dovolj moči, da združimo prizadevanja za njegovo trajno prevlado. Slovenija bo pri tem aktivno sodelovala.


Tretjič.
Glede sprememb v svetu
bolj sem zaskrbljen zaradi razmer v svetu kakor zaradi razmer doma. Zdi se, da je sposobnost svetovne politike, da neizogibne spremembe usmeri v dobro miru, varnosti in blaginje človeštva manjša kot pred letom dni.

To povečuje tesnobni vtis, da je vpliv nacionalnih in svetovnih odločevalcev na podnebne, politične, varnostne, tehnološke in splošne družbene spremembe manjši, kot si ga želi velika večina človeštva.

Pred desetimi leti je izbruhnila svetovna finančna kriza, vendar se je svet odzval relativno politično enotno. Danes pa se zdi, da je svetovni in finančni gospodarski red relativno stabilen, vendar ga ogrožata politična neenotnost in geopolitična trenja.

Pozorno spremljamo razmah trgovinske vojne, v katero sta pahnjeni tudi dve največji svetovni ekonomiji. Vse več držav se zateka v protekcionizem. Svetovna ekonomija se počasi ohlaja.

Čeprav se je po recesiji finančni sistem precej očistil, je zaradi povečevanja javnih dolgov zmožnost fiskalnega ukrepanja vlad in monetarnega ukrepanja centralnih bank v novi krizi ali recesiji omejena.

Zato je po mnenju Slovenije tako pomembno, da se v svetovni politiki znova okrepi zaupanje v vladavino prava, diplomacijo in mirno reševanje sporov ter vsestransko politično sodelovanje za ureditev svetovnih zadev.


Četrtič.
Glede Evrope
naj poudarim, da bi si Slovenija v zdajšnjih manj predvidljivih in varnostno bolj zapletenih svetovnih razmerah želela notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven.

Za Slovenijo je taka Evropska unija bistvenega pomena. Ob današnji priložnosti znova poudarjam našo privrženost vsem zamislim, ki bi vlile evropskemu povezovanju novih moči.

To povezovanje je zdaj v zastoju. To vzbuja zaskrbljenost. Vendar želimo ostati aktivni. Na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje.

Z velikim veseljem in upanjem podpiram nedavno sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo, ki ga želim razumeti kot nadgradnjo slavne Elizejske pogodbe. Podpis tega sporazuma pomeni enega preredkih svetlih znakov osvežitve evropske ideje za prihodnje potrebe.

Upam, da bo po urejenem odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije več časa in politične volje za osredotočanje držav članic na uspešnejšo in učinkovitejšo skupno prihodnost.

Osebno menim, da bi večina Evropejcev s hvaležnostjo sprejela nove zamisli o tesnejšem sodelovanju, če bi evropska politika zbrala pogum in razum in se zavzela zanje.


Petič.
Glede odnosov z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko
poudarjam, da usmeritve naše zunanje in varnostne politike določa članstvo Slovenije v Evropski uniji in zvezi NATO.

V tem smislu so ZDA naš zaveznik in partner. S to zaveznico si želimo nadaljnjega poglabljanja vsestranskih odnosov, ne glede na razhajanja glede pomena in spoštovanja Pariškega podnebnega sporazuma in Iranskega jedrskega dogovora.

Ruska federacija in Kitajska sta dve pomembni velesili, ki sicer nista neposredno naši politični ali vojaški zaveznici, vendar si želimo imeti z obema dobre in urejene odnose.

Tudi sicer bo slovenska zunanja politika stremela k temu, da bomo imeli v svetu čim več prijateljev in nobenega sovražnika.


Šestič.

Glede Zahodnega Balkana
bo Slovenija vodila aktivno politiko poglobljenega sodelovanja z vsemi državami v jugovzhodni Evropi.

Slovenija ima z vsemi državami v regiji odkrite in prijateljske odnose. To nam omogoča, da delujemo kot povezovalna sila, ki se trudi za utrditev procesov sprave, urejanje dvostranskih in večstranskih vprašanj po mirni poti in za regionalno sodelovanje.

Skupaj s Hrvaško kot sovoditeljico procesa Brdo – Brijuni pripravljamo spomladansko srečanje vrha voditeljev v Tirani.

Tudi ta del Evrope je na razpotju.

Čeprav opažam znake nekega zastoja v krepitvi medsebojnega zaupanja med državami članicami procesa, naj poudarim svojo oceno, da je ta del Evrope kljub povečani splošni negotovosti še vedno sposoben ohraniti stabilnost in varnost.

Slovenija zelo podpira sklenitev Prespanskega dogovora med Makedonijo in Grčijo, in izraža upanje, da bo uveljavljen. Obe državi si zaradi političnega poguma za kompromisno rešitev zaslužita naše občudovanje. Zdaj je med drugim zelo pomembno, da pričakovanj Makedonije glede njene evroatlantske prihodnosti ne pustimo na cedilu.


Sedmič.
Glede sosedstva
si bo Slovenija še naprej prizadevala za prijateljske, zavezniške, partnerske in dobrososedske odnose z vsemi štirimi sosednjimi državami.

V tem bolj nemirnem času je zlasti pomembno negovati naše medsebojno spoštovanje in zaupanje.

To velja tudi za odnose s sosednjo Hrvaško, ki ne izpolnjuje mednarodne pravne obveze glede meje med državama, ki je določena.

Slovenija želi potrpežljivo in po pravni poti doseči spoštovanje te obveze, sicer pa si prizadeva ohraniti in okrepiti vsestransko sodelovanje z južno sosedo.


Osmič.
Glede priprave letošnje mednarodne konference Pobude treh morij
naj povem, da bo Slovenija letos junija gostila 4. konferenco Pobude treh morij. Dosedanji gostitelji so nas namreč zaprosili za to pomembno vlogo, ker nam skupaj z drugimi državami članicami in gosti zaupajo, da jo bomo odlično organizirali.

Vsekakor bi rad zagotovil, da tako to konferenco tudi pripravljamo. Upamo na udeležbo visokih predstavnikov iz Evropske unije in Združenih držav Amerike.

Ob vrhu voditeljev bo potekala tudi poslovna konferenca. Oba dogodka naj bi koristno okrepila regionalno sodelovanje zlasti na področju energetike, infrastrukture in gospodarskega sodelovanja tega dela Evrope.


Ob koncu
znova poudarjam, da Republika Slovenija želi imeti in ima dobre odnose z vsemi državami v našem delu sveta in povsod v svetu. Še naprej bo aktivna partnerica v prizadevanjih za mir in sodelovanje za to, da bi povsod živeli varneje in bolje.
Četudi so naše možnosti omejene, to ne omejuje naše želje in ambicij, da bi dali svoj prispevek pri soočanju mednarodne skupnosti s sodobnimi problemi človeštva.

Ekscelence,
prosim vas, prenesite na začetku letošnjega leta še enkrat moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja, prijateljstva in sodelovanja v korist ljudi, ki jih predstavljamo."

Sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Foto: Nebojša Tejić/STA