Predsednik Pahor s predsednikom ES Tuskom in predsednikom EK Junckerjem o migracijski krizi

Bruselj, 20. 10. 2015 | sporočila za javnost, izjave

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes in jutri mudi na delovnem obisku v Kraljevini Belgiji, kjer se je že srečal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom
Foto: Thierry Monasse/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v Kraljevini Belgiji srečal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem
Foto: Thierry Monasse/STA

Slovenski predsednik obisk v Bruslju izkorišča zlasti za pogovore o migracijski krizi ter sogovornike seznanja z najaktualnejšim stanjem v Sloveniji.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo jutri sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, s predsednikom Republike Estonije Toomasom Hendrikom Ilvesom in se udeležil večerje, ki jo bosta v okviru »Friends of Europe« gostila belgijski kralj Filip Belgijski in predsednik Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavier Bettel.

Delovni zapis izjave predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ob delovnem obisku v Kraljevini Belgiji

"Najprej naj povem, da sem po pogovorih s predsednikom ES Donaldom Tuskom in predsednikom EK Jean Claudom Junckerjem ter prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom in komisarjem za notranje zadeve Dimitrisom Avramopoulosom zmeren optimist glede neposredne hitre pomoči EU Sloveniji v soočenju z begunsko krizo.

Vi veste, da je bilo sprva mišljeno, da se bom mudil v Bruslju zlasti zaradi udeležbe na konferenci, ki sem jo zdaj odpovedal zaradi domačih razmer in bodo obiski pri voditeljih EU bolj kurtoaznega pomena. Naključje, pravzaprav srečno naključje je hotelo, da sem imel to možnost, prav v teh dneh, srečati se z vodilnimi ljudmi EU. Jutri se bom srečal še s predsednikom Evropskega parlamenta. Je seveda odlično naključje, ker smo lahko temeljito seznanili sogovornike z razmerami v Sloveniji ter seveda jaz, kot predsednik republike, v okviru svojih pooblastil na načelni ravni, sicer v navezi s predsednikom vlade ves čas, na načelni ravni lahko dogovorili nekaj stvari, ki bi bile pomembne za to, da Slovenija še naprej zgledno, na human način rešuje problematiko migracij, hkrati pa se ne bo zgodilo, da bi pri nas trajneje ostalo več beguncev, kot jih lahko trajneje Slovenija oskrbi. Svoje sogovornike sem torej v tem smislu obvestil, da je strateški cilj ravnanja slovenskih oblasti z prebežniki v tem hipu ta, da na human način sprejme toliko beguncev, kolikor jih lahko oskrbi. V tem smislu sem na načelni ravni skušal ugotoviti, glede na to, da je danes in utegne biti v prihodnjih dneh število beguncev večje od absorpcijske moči naše države, kaj bi lahko v tem trenutku, v kratkem roku, ne na načelni ravni, na dolgi rok pomagalo slovenskim oblastem, da še naprej v skladu z evropsko zakonodajo, z evropskim akijem, na evropski način rešuje ta problem. Kot rečeno sem bil v stikih tudi s predsednikom vlade ves čas. Seveda nimam njegovih pooblastil, vendar pa sem lahko tako s predsednikom komisije kot s predsednikom ES ugotovil, da bi verjetno v primeru, skoraj zanesljivo, v primeru slovenske prošnje za napotitev policijskih enot držav članic EU na slovensko-hrvaško mejo, komisija temu ugodila in da bi ugodila tudi naši prošnji za izdatnejšo finančno pomoč. Obe prošnji morata biti formalni, o tem sem že seznanil malo prej predsednika vlade in razumem, da bo predsednik vlade v tem smislu v naslednjih urah tudi ravnal. Mislim, da bi bilo, to je moja ocena, da bi bilo koristno in prav, če Slovenija kot evropska država ne okleva s tema dvema prošnjama. Za dodatne policijske sile v pomoč slovenski policiji na slovensko-hrvaški meji in za finančno pomoč. Imam pooblastilo, da vas seznanim, da bo v četrtek Slovenijo obiskal komisar za notranje zadeve. Tega sicer ni bilo v načrtu, vendar je bil na pogovorih z menoj in povedal sem mu, da je seveda zelo mogoče, da se dolgo in široko pogovarjamo o skupni evropski azilni in migrantski politiki, ampak v Sloveniji je čas bistvenega pomena ta hip. In potrebujemo hitro in učinkovito asistenco EU, ker smo njen del. Zato se je odločil po pogovorih s predsednikom Junckerjem, da pride v četrtek na obisk v Slovenijo, zato da bi se o detajlih te pomoči lahko z vsemi pooblastili pogovarjal s slovenskimi oblastmi. Jaz sem obvestil naše sogovornike, vsi po vrsti so tudi dobri znanci in prijatelji, to mi je v pomoč, ne morem skrivati tega, da sem kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil pripravljen podpreti odločitev vlade, da zaprosi državni zbor, ko bo za to ustrezna pravna podlaga, da napoti vojsko v pomoč delu policije za tudi za tiste pristojnosti, ki jih doslej ni imela. Razumem pa, da je to nek signal, ki ni pomemben samo za ureditev problema na slovensko hrvaški meji, ampak širše v regiji in to so dobro razumeli tudi moji sogovorniki, zelo dobro. Slovenija, ki se je trudila v zadnjih letih rešiti probleme po mirni poti, ki je iskala prijatelje v soseščini, povsod, ki je zagovarjala politiko strpnosti, integracije in jaz osebno, kot nekdo, ki si je celo kariero prizadeval za to, da se vsi problemi rešijo na miren način, smo pripravljeni razmišljati tudi o tej možnosti. Če ne bo drugačnih načinov za to, da zagotovimo red in varnost v naši državi. Moji sogovorniki so to dobro razumeli in mislim, da je bil to danes med drugim pomemben razlog za zares veliko pozornost, ki so jo pokazali pri pogovorih glede hitrega, učinkovitega pristopa k rešitvi krize v tem delu EU.

Strateški cilj, to sem povedal tako predsedniku sveta, kot predsedniku komisije, podpredsedniku in komisarju. Slovenski strateški interes je, da trajneje v naši državi ostane toliko beguncev, kolikor smo jih sposobni oskrbeti. Ukrepi pa vsi tisti, ki so potrebni za to, da dosežemo to. Seveda na strpen, razumen, razsoden način, ob pomoči EU in ob razumevanju sosed. In za to se bomo potrudili. Zelo bi rad, kot predsednik republike vendarle dal eno širšo sliko, ki sem jo, s tem bom tudi počasi končal. Uvodoma dal obema predsednikoma, takoj na uvodu. Mislim, da je to tisto, kar je najbolj v moji pristojnosti in kar upam, slovenska javnost, ne bo spregledala kot neko akademsko razmišljanje. Dejal sem naslednje. Moji sogovorniki me poznajo kot privrženega Evropejca. Kot nekoga, ki verjame v evropsko idejo, kot idejo miru, varnosti in blaginje, ki verjame, da je priložnost in prihodnost v povezovanju narodov na stari celini, vendar moram sedaj, ko se moja država sooča s krizo, ki je po svojih razsežnostih in nekaterih vprašanjih, celo globlja od finančne izpred nekaj let, se moram soočit z vtisom, da počasi pred mojimi očmi nastaja ena drugačna Evropa, nova Evropa. In v tej novi Evropi mora biti Slovenija v tisti skupini držav, ki bodo najbolj povezane, ki bodo najbolj tesno sodelovale, vsaka druga alternativa je zame nesprejemljiva. Tako se bomo tudi obnašali. To je strateškega pomena za našo državo, ker prav mogoče je, gospe in gospodje, da bo ta emigrantska kriza imela veliko bolj daljnosežne reperkusije, kot si je na začetku te krize, pred leti, ko se je začela v Španiji in kasneje v Italiji, predstavljalo. Iz Bruslja verjetno tudi po jutrišnjih pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta, torej odšel kot zmeren optimist, kot nekdo, ki je izkoristil priložnost, ki se je po naključju ponudila, da je sicer brez formalnih pristojnosti, ampak ob zaupanju, znanstvu in prijateljstvu sogovornikov načel najbolj pomembna vprašanja hitrega in odzivnega reševanja razmer z begunsko problematiko v Sloveniji, ki je naletel pri tem na razumevanje, nisem pooblaščen, da bi razen obvestila, da v četrtek pride komisar, da bi govoril o ukrepih, ki jih bodo pristojne evropske oblasti sprejele, jim pa bomo priče v naslednjih dneh. V tem smislu mislim, da je potrebno tudi nekaj korakov na slovenski strani, omenil sem že formalna pisma v zvezi s pripravljenostjo Slovenije za nudenje pomoči v policiji s policijo iz držav EU in za finančno pomoč. To bi prav gotovo razbremenilo potrebo Slovenijo po napotitvi vojske z novimi pooblastili, če bo državni zbor o teh novih pooblastilih sprejel potrebne amandmaje pri Zakonu o obrambi. Razumem da danes poteka razprava o tem. Naj vam na koncu rečem naslednje. V politiki sem več kot petindvajset let, vanjo sem vstopil na vrhuncu demokratičnih sprememb, doživel demokratizacijo, osamosvojitev, vključitev v EU, NATO. Bil sem tudi predsednik vlade v času hude finančne krize. Kot sem dejal, je ta begunska prav neke posebne vrste, je kriza, ki smo jo podcenjevali vsi skupaj. In odlagali in odlašali s skupno evropsko politiko, zdaj je to mižanje pred problemom pokazalo svoje ostre zobe, vendar nikoli ne bom nehal verjeti v to, da je tudi to krizo mogoče rešiti na miren način, ne samo v slovenskem primeru, to sem poudaril tudi v pogovorih s sogovorniki, ampak zlasti na področju Zahodnega Balkana. To moramo razumeti, Slovenci to razumemo."