Govor predsednika republike na letnem srečanju Nemškega združenja malih in srednjih podjetij – BVMW

Ljubljana, 12. 3. 2018 | govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se mudi na delovnem obisku v Zvezni republiki Nemčiji. Namen obiska je vzdrževanje in krepitev političnih in gospodarskih stikov med državama. Kot osrednji govornik je nastopil na osrednjem letnem srečanju Nemškega združenja malih in srednjih podjetij (BVMW).

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na letnem srečanju Nemškega združenja malih in srednjih podjetij – BVMW (Berlin, 12. marec 2018)

Velja govorjena beseda!



Spoštovani gospod predsednik,

dame in gospodje,

dragi prijatelji,

v veliko čast si štejem privilegij, da vas lahko nagovorim. Rad bi se zahvalil predsedniku Mariu Ohovnu za čudovito idejo, da se Slovenci in Nemci na takih srečanjih pogovarjamo o naših odličnih odnosih in o vizijah skupne Evrope.

Slovenci in Nemci si zaupamo. Dobro se poznamo. Imamo enake vrednote, zelo podobno politično in poslovno kulturo, razvijamo podoben model socialnega tržnega gospodarstva . Slovenci in Nemci se poslušamo, iščemo skupne značilnosti in imamo zelo podobne poglede na prihodnost skupne Evrope. Slovenci in Nemci imamo skupno prihodnost.

Nemčija je brez oklevanja podprla ustanovitev naše samostojne države. Za to ji bomo vedno hvaležni. K temu je pripomogla tudi naklonjenost nemške poslovne skupnosti. Že pred tem smo namreč dobro gospodarsko sodelovali, se spoznali in poglobili medsebojno zaupanje.

Gospe in gospodje,

predsednik Ohoven je v začetku tega leta čudovito nagovoril naš poslovni klub v Postojni. Danes imam sam priložnost to storiti v Berlinu. To dokazuje našo trdno odločenost, da skupaj, v dobrem in slabem, sodelujemo v korist blaginje obeh držav in skupne Evrope.

Nemčija je najpomembnejši gospodarski partner Slovenije. Poslovanje z njo pomeni 20-odstotni delež celotne menjave Slovenije s tujino. V lanskem letu je trgovinska menjava med našima državama presegla 10 milijard evrov. Samo v zadnjem letu se je povečala za skoraj 12 odstotkov. Nemčija je tretji najpomembnejši investitor v Sloveniji. V naši državi posluje 750 podjetij z nemškim kapitalom, kar pomeni 10 odstotkov vseh tujih naložb pri nas. Število nemških turistov v Sloveniji se povečuje iz leta v leto. Pred dvema letoma se je povečalo za 9 odstotkov, v prvi polovici lanskega leta pa kar za 30.

V začetku letošnjega leta sem bil navzoč pri podpisu sporazuma o partnerstvu med slovenskim in nemškim združenjem malih in velikih podjetij. S tem je odprto novo poglavje sodelovanja med podjetji, ki v obeh gospodarstvih tvorijo pomemben steber. Vesel sem, da sporazum odpira možnosti našega sodelovanja na tretjih trgih v obliki konzorcijskih povezovanj.

Gospe in gospodje,

v slovenski politiki delujem od prvih demokratičnih volitev dalje. Iz osebne izkušnje lahko potrdim, da nam je bila Nemčija v marsikaterem pogledu zgled. Tudi ko gre za vprašanje ureditve prostega trga, modela socialnega tržnega gospodarstva in ambicij za internacionalizacijo našega gospodarstva.

Nocoj je z mano moj sodelavec in svetovalec dr. France Arhar. Bil je prvi guverner Banke Slovenije in jo vodil dva mandata. Sijajno je sodeloval z nemškimi centralnimi bančniki: prof. Schlesingerjem, dr. Tietmayerjem in dr. Zeitlerjem . Zna me spomniti na številne primere, ko smo imeli vaše razumevanje pri graditvi svojega gospodarskega in bančnega sistema do vstopa v evrsko območje in tudi vse do danes. Prišel sem, da se vam zahvalim za to in da se priporočim za nadaljnje odlično sodelovanje.

Slovenija se je dokončno izvlekla iz gospodarske krize, odlično okreva in je danes med najhitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji. Ocenjujem, da je naše gospodarstvo po krizi veliko bolj zdravo, kot je bilo pred njo. Slovenija ima, tako kot Nemčija, visoko stopnjo varčevanja prebivalstva. Imamo 5-odstotno letno stopnjo rasti, izvoz dosega 11-odstotno letno rast, v plačilni bilanci se ustvarja presežek približno 6 odstotkov BDP-ja, vloge prebivalstva v bankah so se povečale za več kot 6 odstotkov.

Zelo spodbudno je, da je občutno porasel delež lastnih sredstev v podjetjih, enako velja za naložbe podjetij v bankah. Zadnji dve leti se krepi potrošnja prebivalstva, znova se povečujejo investicije, ki so v primerjavi s časom pred gospodarsko krizo občutno bolj podprte z lastniškim kapitalom, in ne s kreditom. Tuje naložbe že presegajo tretjino BDP-ja.

Gospe in gospodje,

zdaj se v Sloveniji, pa tudi na ravni Evropske unije sprašujemo, katerih napak, ki smo jih storili pred gospodarsko krizo, po okrevanju ne smemo več ponoviti. Pri tem imam v mislih vse štiri ravni gospodarstva, torej nacionalno, evrsko, evropsko in svetovno.

Za potrebe današnjega nastopa bi se glede Slovenije omejil na strateško vprašanje sprememb veljavnega socialnega dogovora. Osebno se zavzemam za spremembe, ki bi slovenskemu gospodarstvu in trgu delovne sile omogočale zadostno varnost, večjo prožnost ter večjo konkurenčnost v evropskem in svetovnem gospodarstvu. Z drugimi besedami: višje plače, nižji davki in večja fleksibilnost trga delovne sile. Z zanimanjem gledam, kaj bo glede tega vprašanja storila nova nemška vlada.

Slovenci in Nemci imamo enotno stališče, da je bolj povezana Evropska unija lahko pomembnejši igralec v svetovnem gospodarstvu in svetovni politiki. Slovenija ima velika pričakovanja glede novih načrtov Berlina in Pariza v zvezi s tem in želi biti neposredno vključena v ta snovanja.

Mislim, da Evropo upravičeno skrbi napovedani protekcionizem ameriške vlade. Sem velik zagovornik svobodne trgovine in se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je protekcionizem nevarno maščevanje po načelu oko za oko, dokler vsi ne oslepimo.

Čaka nas veliko dela. Imamo tudi nekatere upravičene skrbi. Mislim pa, da ni razloga za strah, dokler smo skupaj in se močnejši spoprijemamo s temi izzivi. Konec koncev gre za varno prihodnost naših otrok.

Predsednik, gospod Mario Ohoven,

gospe in gospodje,

dragi prijatelji,

hvala za vašo pozornost. Veselim se vašega obiska v Sloveniji.