Predsednik republike v Bovcu tudi o reševanju zapletenih političnih razmer v državi

Ljubljana, 1. 5. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes, ob državnem prazniku, prazniku dela, udeležil otvoritve nove letališke infrastrukture Letališča Bovec ter obeležitve 10. obletnice vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, kjer je imel tudi slavnostni nagovor. Predsednik republike je ob prazniku dela opozoril na poglabljanje socialnih razlik, spregovoril o reševanju zapletenih političnih razmer v državi ter povedal nekaj misli ob 10-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo.

Govor predsednika republike na otvoritvi nove letališke infrastrukture Letališča Bovec ter obeležitvi 10. obletnice vstopa v EU
Foto: UPRS


Besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sledi v nadaljevanju:


Spoštovani.

Zelo sem vam hvaležen, da lahko danes praznujem z vami. Izkoriščam to imenitno priložnost, da rečem nekaj misli glede nekaterih aktualnih zadev.

Najprej glede nove letališke infrastrukture. To je čudovita pridobitev. Za vsako letališče, za Bovško pa morda še prav posebej. V simbolnem smislu ga vidim kot feniks novih, smelih ambicij Bovškega in Zgornje Soškega turističnega prostora. Posodobitev vsakega letališča upravičeno vzbuja vero in upanje, da se s tem odpira novo poglavje v vsestranskem napredku kraja in njegovih ljudi.

Ne gre za mojo primorsko sentimentalnost, ko pravim, da je Zgornje Soška dolina slovenski in evropski turistični biser. To iskreno reče vsak, ki ga pot zanese v te prečudovite kraje. Toda niti lepota kraja niti njegova urejenost in prijaznost ljudi v sodobni globalni turistični konkurenci ne zadoščajo več.

Presežek zagotavlja šele odličnost, ki je vpeta v skrbno načrtovan trajnostni razvoj. To spoznanje začenja prevladovati tudi v Sloveniji. Morda je tudi zato turizem ena redkih gospodarskih panog, ki je v času krize izkazovala rast. Glede tega moramo pogumno in odločno naprej. Ohraniti Slovenijo lepo in urejeno, tudi za naše otroke in vnuke, toda hkrati razvito, da bodo lahko tu ustvarjali in živeli visoko kvaliteto življenja in dela.

Posodobitev bovškega letališča v tem smislu vidim kot simbolni, zgodovinski znak tega in takega stremljenja. Iskreno čestitam vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k navdihujočemu dosežku.

Spoštovane gospe in gospodje,

nekaj misli o današnjem prazniku dela. V okoliščinah, ko premnoge ljudi pesti socialna stiska, celo revščina, ko ljudi, zlasti mladi, skrbi možnost zaposlitve, tiste, ki delajo, pa skromnejši dohodki glede na življenjske stroške, je težko pričakovati praznično vzdušje. Nekateri statistični kazalci sicer prvič po letu 2011 kažejo znake gospodarskega okrevanja. Toda zares bolje bo šele tedaj, ko tega ne bo ugotovila samo statistika, temveč bodo občutili sami ljudje in nič prej.

Poseben problem, ki poglablja nezaupanje v celoten sistem tržne ekonomije in politične demokracije, je poglabljanje socialnih razlik, ki niso rezultat znanja, dela ali zdrave podjetnosti. To v ljudeh zbuja močne dvome v ustanove politične in pravne države, kar še dodatno otežuje nujnost sprememb, ki bi izboljšale razmere. Četudi to ne velja samo za Slovenijo, temveč za velik del sodobnega sveta, je to slaba tolažba.

Socialna neenakost, ki jo večina ljudi razume kot nepravično, je v Sloveniji in svetu po mojem mnenju najbolj močan sprožilec nemirov, nestabilnosti in nevarnosti. Zato je ključno vprašanje, kako povečati konkurenčnost, hkrati pa zagotoviti vzdržno socialno varnost. Odgovor nanj bo lažji in uspešnejši, če bo pripravljenost na razumne kompromise s strani politike, gospodarstva in sindikatov iskrena.

Kljub vsemu je spodbudno, da po daljšem času finančne, gospodarske in socialne krize nastajajo pogoji, da se iz nje končno izvlečemo. Očitno pa je, da moramo najprej odgovorno, zrelo in kolikor toliko složno premagati škodljivo politično negotovost.

Spoštovane gospe in gospodje,

nekaj misli o reševanju zapletenih političnih razmer v državi.

Prvič, politična negotovost, ki se lahko hitro sprevrže v politično krizo, za razliko od finančne in gospodarske krize ni spodbujena iz zunanjega okolja, temveč je v celoti naš domač problem. Zato je tudi odgovornost za njeno rešitev v celoti odvisna od nas samih.

Drugič, rešitev je v veliki meri odvisna od vlade, zato smemo upravičeno pričakovati čimprejšnjo odločitev glede nadaljevanja ali zaključka njenega dela. Oceniti mora, ali v spremenjenih in zapletenih političnih okoliščinah lahko uspešno nadaljuje svoje delo ali ne. Voditi državo je smiselno samo v primeru, če obstaja utemeljena ocena, da je vlada in potrebna politična večina v državnem zboru sposobna sprejemati ukrepe, praktične in strukturne, za izboljšanje gospodarskega in družbenega položaja države in ljudi.

Tretjič, glede na vse okoliščine je najbolj razumno in smiselno razpisati predčasne volitve. To bi sicer zaradi omejenih pooblastil vlade začasno prekinilo aktivno ukrepanje na finančnem, gospodarskem in socialnem področju, kjer so problemi in izzivi največji. Vendar je v celoti vzeto to manjša politična in siceršnja škoda kot podaljševanje negotovosti, nepredvidljivosti in skrajno omejenih možnosti za resnejše, potrebne, a skoraj praviloma nepopularne odločitve.

Četrtič, v okviru reševanja nastalih političnih razmer štejem za svojo neposredno odgovornost prispevek k čimprejšnjemu razpisu volitev. Obljubim pa vam, da bom storil vse kar, je v moji moči, da bi ta nehvaležen čas do oblikovanja nove vlade potekal v vzdušju strpnosti, politične potrpežljivosti in čim večjega medsebojnega razumevanja. Te obljube ne dajem na pamet.

Iz izkušenj lanskega leta vemo, da je to mogoče. Lansko pomlad smo imeli prav tako zelo zahtevne politične okoliščine, pa je prišlo v najtežjem obdobju prenosa oblasti z ene vlade na drugo do njunega medsebojnega sodelovanja in skupnega ukrepanja, ki je omogočilo državi skoraj nemoteno delovanje.

In petič. Pri uspešnem premoščanju politične negotovosti sem dolžan prevzeti in nositi vso odgovornost, ki mi je naložena z ustavnimi pooblastili. Kot predsednik države pa sem se pripravljen zelo potruditi, da zlasti v tem času gradimo na vsem tistem, kar nas združuje in da se čim manj prepiramo o stvareh, ki nas razdvajajo. To štejem za svojo pomembno vlogo. Obljubljam, da se bom potrudil po svojih najboljših močeh. Prosim za vaše zaupanje. Upravičil ga bom v skupno dobro vseh nas.

Spoštovane gospe in gospodje.

Še nekaj zaključnih misli ob 10-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Vsakega od nas glede ocene izpolnitve sanj in pričakovanj prevevajo različni občutki. Vsi so legitimni. V povprečju so iz zelo očitnih razlogov zelo verjetno slabši, kot bi bilo tudi sicer pričakovati.

Pozivam pa, da nas utemeljena kritičnost ne zapelje do te mere, da bi videli Evropsko unijo kot del problema, ne pa kot del rešitve. Brez evropske ideje, ki je utemeljena na spravi, ne bi bilo miru. Mir ni vse, je pa pogoj za vse ostalo. Brez miru ne bi bilo obstoječe blaginje, ne glede na to, kako hudo jo je za večino ljudi prizadela sedanja kriza. Evropska unija je bila in ostaja za Slovence skoraj eksistencialnega pomena.

To ne pomeni, da brez nje ne moremo preživeti, toda veliko, veliko težje in slabše. Zato je prav, da krepimo obe naši identiteti, slovensko in evropsko. Da si aktivno prizadevamo za uspeh evropske ideje, da je ne vidimo kot grožnjo, temveč tudi 10 let kasneje kot veliko priložnost za naš narodni obstanek in razvoj.

Spoštovane gospe in gospodje,

sprejmite moje iskrene čestitke ob državnem prazniku z željo, da bi ga že prihodnje leto praznovali z večjo mero optimizma in vere v boljšo in bolj pravično prihodnost.