Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja: red za zasluge in medalje za zasluge

Ljubljana, 11. 4. 2019 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Red za zasluge je za delovanje za slovensko manjšino v Italiji v dveh mandatnih obdobjih v Italijanskem parlamentu prejela nekdanja poslanka in senatorka Tamara Blažina. Kot je zapisano v utemeljitvi je odlikovanka s svojim znanjem, delom, prijaznostjo in načelnostjo postavila visoke standarde za prihodnje generacije slovenskih politikov v Italiji. Podelitev visokega odlikovanja senatorki Tamari Blažina je zahvala za njeno požrtvovalno delo in vsakodnevno skrb za slovensko manjšino v Italiji. Na slovesnosti se je ga. Blažina zahvalila predsedniku republike ter številnim organizacijam in posameznikom, ki so ji prisluhnili in jo spodbujali na njeni politični poti, prav posebej obema krovnima organizacijama Slovenski kulturno gospodarski zvezi (SKGZ) in Svetu slovenskih organizacij (SSO).

Medaljo za zasluge je prejel Alojz Debelis, dolgoletni predsednik Deželne kmečke zveze v Italiji, za dolgoletno delovanje v Deželni kmečki zvezi in za uspešno prizadevanje za boljši položaj slovenskih kmetov v Italiji. Alojz Debelis ima v slovenski narodni skupnosti v zamejstvu vidno vlogo, tako v družbenem kot gospodarskem življenju. Podelitev visokega državnega odlikovanja je zahvala Republike Slovenije Alojzu Debelisu za njegov dolgoletni boj za slovensko zemljo in za neomajno ljubezen do nje. Na podelitvi je odlikovanec svojo zahvalo predsedniku republike zaključil z mislijo o ljubezni in rekel, »če ljubiš zemljo in ženo, bosta obe rodovitni.«

Za zasluge pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju so medaljo za zasluge prejeli Marija Kozar-Mukič, Francek Mukič in Dušan Mukič, družina, ki je s svojim dolgoletnim in vztrajnim delovanjem ter raziskovanjem slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju na Madžarskem postala nepogrešljiva na strokovnem področju in v javnem življenju Slovencev na Madžarskem. V imenu družine se je zahvalila gospa Mukič in dejala, da je njihovo poslanstvo spodbujanje mladine k ohranjanju slovenske kulturne dediščine v Porabju.

Medaljo za zasluge je za izjemen prispevek k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora na avstrijskem Koroškem prejel Janez Stergar, profesor zgodovine in geografije, ki je to odlikovanje prejel tudi zato, ker našim zamejcem ni dal le svojega znanja in svojih možganov, ampak tudi svoje srce in svojo dušo. Brez njega, tako je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, bi bil položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem drugačen.

Svečanost je s slovensko pesmijo sklenil mešani pevski zbor, ki od leta 1945 deluje v okviru Slovenskega kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža pri Zgoniku v Italiji. Zapeli so dve priredbi skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga Hilarija Lavrenčiča.

Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja: red za zasluge in medalje za zasluge
Foto: Bor Slana

Utemeljitve:

Za delovanje za slovensko manjšino v Italiji v dveh mandatnih obdobjih v Italijanskem parlamentu prejme Tamara Blažina red za zasluge.

Nekdanja poslanka in senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina je svojo politično pot začela v mladih letih kot članica različnih organov na pokrajinski in deželni ravni v občini Zgonik, kjer je pozneje postala tudi županja. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi svojih službenih zadolžitev pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu oziroma pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, pa tudi zaradi svojega delovanja v stranki ter v Slovenski kulturno – gospodarski zvezi, postala posebej občutljiva za urejanje življenja manjšine.

En mandat je bila deželna svetnica Furlanije - Julijske krajine, ko je veliko prispevala k izglasovanju deželnega zaščitnega zakona za slovensko jezikovno skupnost (zakon št. 26). Politično delovanje za slovensko narodno skupnost je nadaljevala v italijanskem parlamentu. Deset let je bila poslanka demokratske stranke, prvi mandat od leta 2008 do 2013 v Senatu, drugi pa od leta 2013 do 2018 v Poslanski zbornici.

Kot senatorka je bistveno prispevala k ureditvi financiranja slovenskih organizacij v Italiji, zlasti k financiranju slovenske narodne manjšine v okviru rednih državnih stroškov, s čimer se je končala vsakoletna negotovost zaradi stabilizacijskega zakona, kar omogoča večletno načrtovanje dejavnosti in s tem primerno razvojno strategijo manjšine. V vlogi parlamentarke se je velikokrat izkazala kot koristen vezni člen med slovenskimi in italijanskimi vladnimi institucijami. S svojim znanjem, delom, prijaznostjo in načelnostjo je postavila visoke standarde za naslednje generacije slovenskih politikov v Italiji.

V svoji dolgoletni karieri je predlagala številne zakonske spremembe v korist slovenske narodne skupnosti, ki so bile pozneje tudi sprejete. To velja še posebej za področje šolstva in založništva.

Podelitev visokega odlikovanja senatorki Tamari Blažina je zahvala za njeno požrtvovalno delo in vsakodnevno skrb za slovensko manjšino v Italiji.


Za dolgoletno delovanje v Deželni kmečki zvezi in za uspešno prizadevanje za boljši položaj slovenskih kmetov v Italiji prejme Alojz Debelis medaljo za zasluge.

Dolgoletni predsednik Deželne kmečke zveze v Italiji je že v mladih letih spoznal, kako dragocena dobrina je zemlja. Še posebej neprecenljiva je, je čutil Alojz Debelis, v manjšinski narodni skupnosti v zamejstvu, kjer smo Slovenci zemljo stalno izgubljali.

Debelis je po očetu prevzel kmetijsko gospodarstvo in začel vnašati strokovne in tehnološke novosti, nujne v novih časih. Proizvodno usmerjenost kmetije je prilagodil novim tržnim trendom in danes s svojo družinsko tradicijo predstavlja zgled in kaže prihodnost mnogim, ki prihajajo za njim.

Alojz Debelis ima v slovenski narodni skupnosti v zamejstvu vidno vlogo, tako v družbenem kot gospodarskem življenju. Še mlad se je priključil slovenski zamejski stanovski organizaciji Kmečke zveze, za katero je čutil, da ima isti cilj kot on. Bolj kot strankarstvo sta bila zanj pomembna slovenstvo in blaginja slovenske narodne skupnosti. Znal je prisluhniti težavam tržaških kmetov in bil med pobudniki za obnovo delovanja Kmečke zveze. Konec devetdesetih let se mu je z ustanovitvijo Deželne kmečke zveze izpolnila dolgoletna želja, ko je ta združila kmete tržaške, goriške in videmske pokrajine.

Podelitev visokega državnega odlikovanja za dolgoletno požrtvovalno vodenje Deželne kmečke zveze, ki je pod njegovim vodstvom postala priznana in enakopravna članica stanovskih organizacij v Furlaniji - Julijski krajini, je zahvala Republike Slovenije Alojzu Debelisu za njegov dolgoletni boj za slovensko zemljo in za neomajno ljubezen do nje.


Za zasluge pri ustvarjanju, raziskovanju in ohranjanju slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju prejmejo Marija Kozar-Mukič, Francek Mukič in Dušan Mukič medaljo za zasluge.

Družina Mukič je s svojim dolgoletnim in vztrajnim delovanjem ter raziskovanjem slovenske kulture in kulturne dediščine v Porabju na Madžarskem postala nepogrešljiva na strokovnem področju in v javnem življenju Slovencev na Madžarskem.

Marija Kozar-Mukič je etnologinja in slavistka. Študirala je na Madžarskem in v Sloveniji. Svojo bogato pot raziskovanja Porabja je začela v muzeju Savaria v Sombotelu na Madžarskem, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je že postavila stalno razstavo o Slovencih v okolici Monoštra v muzeju Avgusta Pavla v Monoštru in od takrat deluje kot etnologinja, specializirana za slovensko manjšino na Madžarskem. Objavila je več kot dvesto strokovnih spisov in šest knjig o proučevanju slovenske kulturne dediščine v Porabju.

Francek Mukič se je po študiju slovenistike in novinarstva v Ljubljani vrnil v Sombotel, kjer še zdaj deluje kot novinar ter direktor in glavni urednik Radia Monošter. Je tudi avtor številnih leposlovnih knjig, slovarjev in učbenikov. Napisal je več kakor sto člankov in osem samostojnih knjig, je pa tudi vodja pevske skupine, ki poje in oživlja stare porabske ljudske pesmi.

Dušan Mukič je od staršev podedoval ljubezen do slovenskega jezika. Tudi on je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenistike in zgodovine, poleg zaključenega študija računalništva. Aktivno deluje kot novinar in urednik narodnostnih televizijskih oddaj na madžarski televiziji, ob tem je stalni dopisnik tednika Porabje in poročevalec Radia Monošter. Svoje prispevke objavlja tako v slovenskem jeziku kot v porabskem narečju.

Vsak od treh članov družine Mukič je steber kulturnega življenja v Porabju. Vsi skupaj pa so trdna zgradba. S svojim delovanjem in z načinom življenja, ki je njihov odnos do kulture, dediščine, slovenstva in sožitja so Mukiči postavili dom besedi, pesmi, pripovedi, spominu in zavedanju.

S podelitvijo visokega državnega odlikovanja se Republika Slovenija zahvaljuje družini Mukič za njeno nesebično poslanstvo pri ohranjanju kulturne dediščine Porabja.


Za izjemen prispevek k ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora na avstrijskem Koroškem prejme Janez Stergar medaljo za zasluge.

Janez Stergar je profesor zgodovine in geografije, ki se je na Inštitutu za narodnostna vprašanja dolga leta strokovno in znanstveno ukvarjal s slovenskim zamejstvom s posebnim poudarkom na avstrijskem Koroškem. Toda današnje priznanje prejema zato, ker našim zamejcem ni dal le svojega znanja in svojih možganov, ampak tudi svoje srce in svojo dušo.

Že v študentskih letih je sodeloval pri akcijah v podporo našim koroškim zamejcem in nekatere med njimi tudi vodil. Pozneje je skrbel za intenzivno povezovanje koroške slovenske manjšine s Slovenijo in prirejal ter vodil dejavnosti na obeh straneh meje. Bil je, oziroma je še, v vodstvu več kulturnih oziroma strokovnih društev, ki skrbijo za te povezave.

Že dolgo pa je predvsem predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Klub koroških Slovencev je bil ustanovljen po zboru koroških pregnancev v Sloveniji leta 1928 ter od tedaj, z izjemo prekinitve v času vojne, deluje neprekinjeno in že več kot devetdeset let krepi čezmejno sodelovanje med Slovenci.

Janez Stergar je človek konsenza in s konsenzom skuša spodbujati odnose med slovenskimi organizacijami na Koroškem in njihove odnose z nemško govorečo večino. Za ta prizadevanja je lani prejel prestižno Kugyjevo nagrado, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. S somišljeniki je začel prirejati tudi redne spominske spravne slovesnosti na pokopališču v Velikovcu, kjer drug ob drugem, skorajda kot prijatelji, leže padli nemški brambovci in padli slovenski Maistrovi borci.

Za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo pri udejanjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora mu Republika Slovenija izkazuje spoštovanje in zahvalo. Brez njega bi bil položaj Slovencev na avstrijskem Koroškem drugačen.