Predsednik republike v Novi Gorici na svečanosti ob stoletnici ustanovitve prve državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom

Nova Gorica, 2. 10. 2013 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v Novi Gorici kot slavnostni govornik udeležil svečane akademije ob stoletnici ustanovitve prve državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom.

Predsednik je v svojem nagovoru spomnil na dejstvo, »da je bila pred natanko sto leti, leta 1913 v Gorici ustanovljena cesarsko - kraljeva državna klasična gimnazija s slovenskim učnim jezikom, kar je bil velik uspeh za slovenstvo ob naši zahodni etnični meji, saj je bila to prva državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom sploh.« V njej so slovenski jezik, ki je postal kasneje tudi obvezen predmet, učili eminentni profesorji slovenščine, kot sta npr. Maks Pleteršnik in Fran Levec. Šele kasneje je oblast popustila in ustanovila v nemški gimnaziji paralelne slovenske razrede, tako, da je celoten pouk potekal v slovenskem jeziku. Med profesorji na takratni gimnaziji so bili zelo ugledni ljudje, omenimo le Antona Sovreta in Rudolfa Cvetka. »Ustanovitev slovenske gimnazije je bila skupaj s celotnim razvojem, ki je ustanovitev omogočil, velik uspeh slovenske politike na Goriškem«, je povedal predsednik republike in dodal, da je »danes to uspešna sodobna gimnazija z nadpovprečnimi rezultati na maturi, s tradicionalnim močnim poudarkom na naravoslovju, s široko ponudbo tujih jezikov, s športno gimnazijo, z likovno gimnazijo in z dramsko - gledališko gimnazijo«.

Predsednik republike se je v govoru dotaknil tudi razvoja programa gimnazij skozi zgodovino šolstva pri nas. »Pred sto leti in še kasneje so bile gimnazije izredno pomembne za celoten razvoj mest in pokrajin, ne le tamkajšnjega šolstva. Vzgajale so intelektualno elito, v primeru slovenske gimnazije slovensko intelektualno elito, rodove, ki so z znanjem in narodno zavestjo delovali za razvoj družbe in kulturne ter intelektualne klime. S tem so slovenske gimnazije predstavljale branik slovenstva, še posebej na občutljivi meji z italijanskim svetom. Danes ni več tako. Gimnazije so del množičnega šolskega sistema, ki pripravlja mlade za študij. Odgovornost, ki so jo včasih imele gimnazije se je prenesla na visoko šolstvo, ob čemer se postavlja vprašanje, če je visoko šolstvo zaradi svoje množičnosti za to usposobljeno. Saj imamo na Goriškem več univerz, fakultet in visokih šol, kot smo imeli v starih časih gimnazij.«

Predsednik republike Borut Pahor v Novi Gorici na svečani akademiji ob stoletnici ustanovitve prve državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom.
Foto: UPRS

V razmislek temu je dodal, da »vendar je danes svet drugačen. Zato je tudi vloga šol in univerz, ki so včasih predstavljale zlasti steber nacionalne zavesti, danes drugačna. Ker so meje spremenile svojo naravo, privzemajo izobraževalne institucije tudi vlogo krepitve internacionalne zavesti.«

Predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi sam bil nekdanji dijak te gimnazije, je zaključil s čestitko. »Vsem, ki praznujete in praznujemo čestitam in vam želim še naprej uspešno delo v duhu povezovanja in sodelovanja«.