Skupni poziv za Evropo pred evropskimi volitvami maja 2019

Ljubljana, 9. 5. 2019 | sporočila za javnost

Ob današnjem dnevu Evrope objavljamo skupni poziv za Evropo enaindvajsetih (21) evropskih predsednikov pred volitvami v Evropski parlament konec maja.


Evropa je najboljša zamisel, kar se nam jih je kdaj porodilo

Evropsko povezovanje je pomagalo, da so se nam uresničili večstoletni upi o Evropi miru, potem ko so bili podivjani nacionalizem in druge skrajne ideologije Evropo pahnili v barbarstvo dveh svetovnih vojn. A niti dandanes ne moremo in tudi ne bi smeli miru, svobode in blaginje jemati kot nekaj samoumevnega. Vsi si moramo dejavno prizadevati za véliko idejo mirne in povezane Evrope.

Letošnje volitve so še posebej pomembne, kajti pot, po kateri bo v prihodnje stopala Evropska unija, boste izbrali vi, evropski državljani. Voditelji Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške in Finske torej pozivamo vse evropske državljane, ki imajo volilno pravico, naj se ob koncu maja 2019 udeležijo volitev v Evropski parlament.

Evropski narodi so se po svoji volji združili v Evropsko unijo, ki temelji na načelih svobode, enakosti, solidarnosti, demokracije, pravičnosti in zvestobe znotraj članic in med njimi. Unija je skupnost, kakršne v zgodovini Evrope še ni bilo. V Evropski uniji izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta skupaj s Svetom EU, kar pomeni vlade vseh držav članic, odločajo o tem, katera pravila naj veljajo v Evropi in kako naj se porabijo sredstva iz evropskega proračuna.

Vsi smo Evropejci

Za mnoge ljudi v Evropi, zlasti mlade, je evropsko državljanstvo postalo skorajda samoumevno. Nimajo občutka, da bi zapadali v protislovje, če ljubijo svojo vas, mesto, regijo ali državo in so hkrati predani Evropejci.

Evropa lahko izzive rešuje samo s skupnimi močmi

V zadnjih mesecih se Evropa bolj kot kdaj prej sooča z resnimi izzivi. Prvič, odkar se je začelo evropsko povezovanje, ljudje razpravljajo o tem, da se utegnejo eden ali več integracijskih korakov povrniti v prejšnje stanje, na primer svoboda gibanja, ali da utegne priti do odprave skupnih institucij. Prvič želi ena od držav članic izstopiti iz Unije, hkrati pa druge pozivajo k tesnejšemu povezovanju v EU ali v evroobmočju ali kličejo po Evropi več hitrosti.

Mnenja o teh vprašanjih so deljena tako med državljani kot vladami držav članic in njihovimi voditelji. Kljub temu pa se vsi strinjamo, da sta evropsko povezovanje in enotnost bistvenega pomena, in si želimo, da bi Evropa v prihodnost stopala kot Unija, kajti le močna skupnost se bo lahko soočila z globalnimi izzivi našega časa. Učinki podnebnih sprememb, terorizma, gospodarske globalizacije in migracij se ne zaustavijo na državnih mejah. Le s skupnimi prizadevanji kot enakopravni partnerji na institucionalni ravni se bomo lahko uspešno spopadali s temi izzivi in nadaljevali po poti gospodarske in socialne kohezije ter razvoja-

Želimo si močno in povezano Evropo

Zatorej potrebujemo močno Evropsko unijo, Unijo s skupnimi institucijami, Unijo, ki nenehno kritično presoja o svojem delu in se je zmožna reformirati, Unijo, ki gradi na trdni podlagi svojih državljanov in držav članic.

Evropa potrebuje živahno politično razpravo o najboljši poti v prihodnost, smer pa je začrtala že Rimska izjava z dne 25. marca 2017. Evropa zmore vsrkati najrazličnejša mnenja in zamisli, nikakor pa se ne smemo vrniti v Evropo, v kateri države ne bi bile več enakopravne partnerice, temveč nasprotnice.

Združena Evropa potrebuje močan glas ljudstva, zato vas pozivamo, da uveljavite svojo volilno pravico. Glasovali bomo namreč o skupni evropski prihodnosti.


Rumen Radev

Predsednik Republike Bolgarije


Miloš Zeman

Predsednik Češke republike


Frank-Walter Steinmeier

Predsednik Zvezne republike Nemčije


Kersti Kaljulaid

Predsednica Republike Estonije


Michael D. Higgins

Predsednik Irske


Prokopios Pavlopoulos

Predsednik Helenske republike


Emmanuel Macron

Predsednik Francoske republike


Kolinda Grabar-Kitarović

Predsednica Republike Hrvaške


Sergio Mattarella

Predsednik Italijanske republike


Nicos Anastasiades

Predsednik Republike Ciper


Raimonds Vējonis

Predsednik Republike Latvije


Dalia Grybauskaitë

Predsednica Republike Litve


János Áder

Predsednik Republike Madžarske


George Vella

Predsednik Republike Malte


Alexander Van der Bellen

Predsednik Republike Avstrije


Andrzej Duda

Predsednik Republike Poljske


Marcelo Rebelo de Sousa

Predsednik Portugalske republike


Klaus Iohannis

Predsednik Romunije


Borut Pahor

Predsednik Republike Slovenije


Andrej Kiska

Predsednik Slovaške republike


Sauli Niinistö

Predsednik Republike Finske