Intervju predsednika republike Boruta Pahorja za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung: "Našo suverenost želimo ohraniti"

Berlin, Nemčija, 27. 4. 2013 | intervjuji

Prevod intervjuja objavljenega v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung dne 27. aprila 2013:

Pogovor s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem o evropski krizi

»Našo suverenost želimo ohraniti«

Gospod predsednik, Slovenija je v evropskem prostoru dolgo časa veljala za zglednega učenca. Danes jo nekateri označujejo za »naslednji Ciper«. Kaj se je zgodilo?
Najprej bi rad poudaril, da Slovenija ne bo postala naslednji Ciper. Veliko stvari takšnemu scenariju nasprotuje. Ampak vaše vprašanje se nanaša na to, zakaj se je slovenska zgodba o uspehu prekinila. Jedro problema je bilo pomanjkanje zaupanja v državne institucije s strani slovenskih državljanov, kar je bilo spet posledica pomanjkanja pravne države v času tranzicije. Naše trenutne gospodarske težave niso sploh nič večje od ostalih evropskih držav, a v povezavi s pomanjkanjem zaupanja se te zdijo še večje. Ker pa se sedaj vztrajno borimo proti korupciji, se to zaupanje počasi vrača. Sam sem v tem pogledu najboljši primer. Ko sem bil še predsednik vlade, sem bil s položaja odstavljen med drugim tudi zaradi mojega vodenja reformne politike. Potem pa so me državljani izvolili za predsednika države, pa čeprav se še vedno zavzemam za eno in isto stvar in sicer varčevalno politiko.

Za trenutno situacijo ni bila kriva samo finančna kriza, ki je leta 2008 zajela tudi Slovenijo. Težava vendarle leži v slovenskem bančnem sektorju, ki je v večji meri v državni lasti in ki je omogočal posojila državnim podjetjem s slabim poslovanjem. Si kdaj očitate, da kot predsednik vlade, takrat niste izpeljali potrebnih strukturnih reform?
Že leta 2011 sem Slovencem dejal, da sem težave v bančnem sektorju, ko so se pojavile leta 2009, podcenjeval. Razlog za to je bil, da je bila večina strokovnjakov takrat proti uvedbi slabe banke, češ imamo zgolj 3 odstotke neugodnih posojil. Takrat bi lahko to banke same rešile, a vodstva državnih bank se s tem enostavno ni spoprijela. Primerjava s Ciprom pa v našem primeru ni na mestu. Ciprski bančni sistem je bil osemkrat večji od njihovega bruto domačega produkta, slovenski je večji zgolj za 1,3-krat. To je velika razlika. Poleg tega je naš javni dolg nižji od 60 odstotkov BDP-ja. Seveda pa moramo rešiti težave bančnega sektorja – z ustanovitvijo slabih bank in privatizacijo bank ter podjetij. S psihološkega vidika menim, da bodo ti koraki pomenili preobrat v krizi.

Menite, da boste nemško kanclerko Angelo Merkel lahko prepričali, da Slovenija na srednji rok ne bo potrebovala pomoči evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM)?
Z nemško kanclerko se poznava že zelo dolgo in ve, kako razmišljam. Čeprav sem socialdemokrat, verjamem, da je varčevalna politika potrebna. Kanclerka želi vedeti, katere reforme naša nova vlada trenutno izvaja. Ta je ponovno na pravi poti, čeprav je ne dolgo nazaj prihajalo do nekaterih vmesnih iritacij, ko je izjavila, da bo nadaljevala varčevalno politiko, vendar… Vendar? Vendar ne obstaja! Ta besedica »vendar« nas je ogromno stala, še posebno zato, ker je bila uporabljena ravno v času ciprske krize. A vse skupaj je zdaj razrešeno. Potrebni zagon gospodarske rasti varčevalne politike ne bo postavil pod vprašaj.

Slovenija je ravno izdala kratkoročna posojila pri lastnih državnih bankah – prav tistih bankah, ki jih mora rešiti. Z vsem spoštovanjem, koga želite s tem prepričati?
Dejansko je država stopila na trg z 18-mesečnimi zakladnimi menicami. Vendar slovenska vlada ni pričakovala, da bo povpraševanje zanje prišlo predvsem s strani slovenskih bank. A tako se je zgodilo in med njimi so bile na koncu tudi banke v državni lasti. Menic pa se ni prodalo izključno samo njim. Strinjam se z vami, da zadolževanje pri lastnih bankah v trenutni situaciji ni najboljša rešitev. Vendarle pa lahko pogledamo vse skupaj z drugačnega zornega kota: likvidnostne težave našega bančnega sistema nismo še bolj obremenili in banke zaupajo državi.

Resnično banke zaupajo državi ali ji le pridno sledijo? Tu je vendarle govora o državnih bankah.
Ne, tukaj gre resnično za odraz zaupanja. To ni bilo nastavljeno.

Obstajajo še kakšni dodatni signali, da se reformni politiki vlade zaupa?
Naš finančni minister je ravno na obisku v Združenih državah Amerike, kjer se posveča tamkajšnjim trgom. Videli bomo, kakšen bo rezultat. Ni potrebe, da Evropska unija oz. trojka morala pomagati Sloveniji. Če se bo vlada držala svojega reformnega kurza, nam bo uspelo. Nihče ne more predvideti prihodnosti, toda jaz sem prepričan, da nam bo uspelo. Sicer ne bi bil v Berlinu. Svojim prijateljem tukaj ne bi govoril, da nam lahko verjamejo, če sam ne bi verjel v to. Sem predsednik suverene države, ki želi to suverenost tudi vnaprej ohraniti. In verjamem, da si tega želijo tudi naši partnerji v Evropi.

http://www.faz.net/aktuell/politik/ausland/europa/sloweniens-staatspraesident-pahor-wir-werden-nicht-das-naechste-zypern-sein-12163571.html

2013-04-27_FAZ_Pahor_interview.pdf2013-04-27_FAZ_Pahor_interview.pdf