Predsednik republike je danes na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Ljubljana, 30. 4. 2018 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja;


srebrni red za zasluge

dr. Stanko Kristl

za prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus

medaljo za zasluge
Aleksander Bassin

za prispevek na področju likovne publicistike in teorije, s katerim je zaznamoval vpogled v sodobne likovne trende v slovenskem in mednarodnem prostoru

medaljo za zasluge

Boštjan Noč

za prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter k ohranjanju ravnovesja v naravi

medaljo za zasluge
dr. Peter Raspor

za izjemen znanstveni in pedagoški prispevek na področju biotehnologije, mikrobiologije, živilstva in prehrane

medaljo za zasluge

dr. Miha Kos in Hiša eksperimentov

za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti ter izjemno inovativnost pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih


Utemeljitve:


Za prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus prejme dr. Stanko Kristl srebrni red za zasluge.


Arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist in akademik dr. Stanko Kristl sodi med najvidnejše slovenske arhitekte. Pripada generaciji študentov prof. Edvarda Ravnikarja iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki so močno zaznamovali slovensko arhitekturo. Inovativen in raziskovalni pristop dr. Stanka Kristla, ki je s svojimi deli močno vznemirjal tako domačo kot mednarodno javnost, pa ima za slovenski prostor še poseben pomen.

Dr. Kristl je namreč v središče svojega opusa postavil človeka. Arhitekture ni razumel kot ustvarjanje zgolj funkcionalnega prostora za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb. V njej je videl poslanstvo, prek katerega arhitekti razpirajo tudi duhovne dimenzije človekovega bivanja. Verjel je, da arhitektura človeka lahko plemeniti. Ob projektih se je zato vsakokrat na novo poglobil v proučevanje človekovega doživljanja prostora in v svoja snovanja vključeval znanja s področij sociologije in psihologije. Postal je glasnik nove slovenske arhitekturne misli, ki zavrača dogmatsko funkcionalnost in ki jo skrbi brezskrben odnos do prostora, v katerem se izgubljata avtentičnost kulturnih identitet in duhovna raznolikost.

Od njegovih arhitekturnih in urbanističnih projektov jih je izvedenih več kot šestdeset, mnogi med njimi so spomeniško zaščiteni. Med največjimi je nedvomno projektiranje ljubljanskega kliničnega centra. Tudi tega projekta se je dr. Kristl lotil skrbno raziskovalno in svoje premisleke preverjal v stikih s takrat najpomembnejšimi usmerjevalci bolnišnične gradnje v Evropi, Kanadi in Združenih državah Amerike.

Dr. Kristl je večino del pridobil prek javnih natečajev. Prijavil je 52 natečajnih projektov, od katerih jih je bilo nagrajenih kar 44, med njimi 14 s prvo nagrado. Njegove konceptualne rešitve so pogosto pridobivale vlogo prototipa. Leta 1970 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado. Od leta 2005 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Kristlova arhitektura s svojo izjemnostjo in relevantnostjo pomembno določa slovensko arhitekturno dediščino 20. stoletja in je dragocen prispevek k eksperimentalni arhitekturi povojne Evrope.


Za prispevek na področju likovne publicistike in teorije, s katerim je zaznamoval vpogled v sodobne likovne trende v slovenskem in mednarodnem prostoru, prejme Aleksander Bassin medaljo za zasluge.

Muzejski svetnik Aleksander Bassin je v zadnjih petdesetih letih ena osrednjih osebnosti sveta likovne umetnosti v Sloveniji. S svojim delom na področju likovne publicistike in likovne teorije je pomembno zaznamoval naš vpogled v slovensko in mednarodno likovno produkcijo in s tem tudi naše dojemanje sodobnih likovnih trendov tega obdobja.

Aleksander Bassin, pravnik in umetnostni zgodovinar, je svojo strokovno pot začel na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Globoko vpet v svet umetnosti in umetnikov je že zelo zgodaj uspeval razbirati nove trende v slovenskem prostoru ter jih poimenovati in kritiško utemeljiti.

Ko je dve desetletji vodil Mestno galerijo v Ljubljani, je ta postala eno najbolj relevantnih razstavišč v regiji, pri čemer so bile mnoge razstave domačih in tujih avtorjev plod njegovega dela. S predstavitvami slovenske umetnosti v tujini pa je Mestna galerija prispevala tudi k mednarodni uveljavitvi slovenskih umetnostnih tokov in umetnikov. Ti so, med drugim, razstavljali v Braziliji, Argentini, na Kitajskem, v Bruslju, Nemčiji, Avstriji. Po osamosvojitvi Slovenije je bilo njegovo prizadevanje za uveljavitev identitete slovenske umetnosti še bolj zagnano, prav tako njegova želja, da bi slovenska umetnost ostajala prisotna tudi v prostoru nekdanje skupne države.

Tudi kot član številnih likovnih odborov je pomembno sooblikoval vpogled v trende slovenske vizualne kulture. Med drugim je bil selektor bienala v São Paulu, pa svetovnega trienala v New Delhiju, sodeloval je kot komisar in kot pomočnik komisarja na beneškem bienalu, pomembno je sooblikoval trienale male plastike v Murski Soboti in mednarodno slikarsko srečanje Ex tempore v Piranu. Zelo vplivno je bilo tudi njegovo dolgoletno sodelovanje v jugoslovanski oziroma slovenski sekciji Mednarodne zveze likovnih kritikov.

Aleksander Bassin je avtor številnih razstavnih katalogov in monografskih predstavitev slovenskih umetnikov. Likovno dogajanje je kritiško ocenjeval v časopisju in likovni publicistiki. Brez njega bi bilo to pomembno področje likovne refleksije siromašnejše in brez današnje veljave v slovenskem kulturnem prostoru.


Za prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter k ohranjanju ravnovesja v naravi prejme Boštjan Noč medaljo za zasluge.

»Prav bi bilo, da se svetovna javnost vsaj enkrat na leto zave, da brez čebel ni življenja,« je nekega dne sklenil Boštjan Noč, navdušen čebelar in zelo prizadeven predsednik Čebelarske zveze Slovenije.

Čebele so bile Boštjanu Noču položene v zibelko, saj je čebelarstvo v njegovi družini že dolga tradicija. Sam čebelari v Žirovnici od svojega trinajstega leta. Začel je s petimi čebeljimi družinami, leta 2016 jih je zazimil skoraj 500.

Vendar za Boštjana Noča čebelarstvo ni le dragocena tradicionalna slovenska kmetijska panoga, katere temelje je postavljal Žirovničan Anton Janša in Slovence usposobil, da smo danes narod z visoko razvitim čebelarskim znanjem. V sodobnem soodvisnem svetu je čebelarstvo za Boštjana Noča mnogo več. Je dejavnost, ki s svojim strokovnim znanjem, okoljsko ozaveščenostjo in etično držo nosi tudi breme ohranjanja ravnovesja v naravi, njene biotske raznolikosti, prehranske varnosti in trajnostnega kmetijstva. Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave mu pritrjujejo. Od opraševanja je odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu.

Zavzet in podjeten je za svojo pobudo, naj Združeni narodi razglasijo svetovni dan čebel, takoj pridobil podporo članov Čebelarske zveze Slovenije, predstavnikov slovenske države ter največje mednarodne čebelarske organizacije. Po več kot treh letih skupnih prizadevanj je Ekonomsko-finančni odbor Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku novembra 2017 soglasno sprejel resolucijo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. V letu 2018 bo tako svet na pobudo Boštjana Noča prvič povezan v praznovanju dneva čebel. »Čas je, da čebelam prisluhnemo vsi, predvsem pa tisti, ki odločajo in vodijo svet,« je ob razglasitvi resolucije svoja pričakovanja izrazil Boštjan Noč.

Kot predsednik Čebelarske zveze Slovenije je dal vrsto zanimivih pobud: tradicionalni slovenski zajtrk, medeni zajtrk EU, dan slovenske hrane. Vse so doživele zelo dober odmev. In prav vse govorijo o odgovornosti, ki jo Boštjan Noč čuti do čebel, narave in človeštva, ter hkrati o njegovi inovativnosti, vztrajnosti in neomajni volji za usmerjanje razvoja, kjer bi ta odgovornost postala skupna celotnemu človeštvu.


Za izjemen znanstveni in pedagoški prispevek na področju biotehnologije, mikrobiologije, živilstva in prehrane prejme dr. Peter Raspor medaljo za zasluge.
Dr. Peter Raspor se že trideset let sistematično ukvarja z biotehnološkimi raziskavami kvasovk v industrijskih bioprocesih ter z varnostjo živil. Kot svetovno pomemben znanstvenik s svojimi uspehi pomembno prispeva tudi k ugledu Slovenije in njene stroke.

Dr. Raspor se je ob rojevanju nove slovenske države odpovedal znanstveni karieri v Kanadi. Vrnil se je v Slovenijo in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani postavil katedro za biotehnologijo z dodiplomskim in podiplomskim študijem. Dolga leta je bil predstojnik katedre in vodja študijev ter uspešen mentor študentov in doktorandov živilstva, mikrobiologije in biotehnologije. Obenem je vodil številne mednarodne in nacionalne projekte, sodeloval v komisijah ter spodbujal nastajanje inštitutov, iniciativ in podjetij na tem področju. Sodeloval je tudi pri postavitvi inkubatorja, ki je bil prelomnica v razvoju univerze. Sistematično je spodbujal ozaveščenost potrošnikov in njihovo zaupanje v znanje.


Intenzivno je vpet v evropsko povezovanje znanstvenikov in njihovih ustanov. Kot generalni sekretar evropske federacije za mikrobiologijo in predsednik evropske federacije živilskih znanosti in tehnologij je pomembno zaznamoval mikrobiološki prostor, ko je na prvem evropskem kongresu o mikrobiologiji predstavil Evropsko deklaracijo o mikrobiologiji in nekaj let pozneje Evropsko deklaracijo o hrani, tehnologiji in prehrani. Ta je po kongresu v Ljubljani opredelila smeri nadaljnjega razvoja. Vodil je skupino Evropske unije, ki je razvijala možne scenarije, ki naj določijo smeri evropskih raziskav. Dr. Raspor sodeluje v programskih odborih EU in NATO, je član častivrednih znanstvenih ustanov v svetu in vključen v številne ugledne skupine za mednarodno ocenjevanje kakovosti projektov in sistemov.


Njegovega izjemnega prispevka za razvoj slovenske mikrobiologije in biotehnologije pa ne potrjujejo le njegovi uspehi. O delu, ki ga je opravil, pričajo tudi uspehi njegovih študentov. Dokazujejo namreč pravilnost konceptov študija in raziskovanja, ki jih je kot utemeljitelj slovenske mikrobiologije in biotehnologije zastavil dr. Raspor.



Za neprecenljiv prispevek k promociji znanosti ter izjemno inovativnost pri spodbujanju ustvarjalne radovednosti otrok in mladih prejmeta dr. Miha Kos in Hiša eksperimentov medaljo za zasluge.


Ko je mladi znanstvenik dr. Miha Kos po doktoratu obiskal ameriški laboratorij v Novem Meksiku, se je tam prvič seznanil s centrom znanosti. Bil je navdušen. V Slovenijo se je vrnil odločen, da bo tudi slovenskim otrokom in mladini ponudil priložnost, da se na podoben način spoprimejo z zanimivimi miselnimi izzivi. Leta 1996 je ustanovil Hišo eksperimentov, prostor osupljivih znanstvenih dogodivščin, ki navdušujejo s svojo nenavadnostjo, izzivajo vprašanja ter vabijo v prestop na polje raziskovanja in iskanja odgovorov.

Hiša eksperimentov je postala tak center znanosti. Mlade in odrasle vodi na pot kritičnega razmišljanja in učenja. Kot nepridobitna javna ustanova se s svojimi dejavnostmi formalno in neformalno vključuje v vzgojo in izobraževanje. Skrbi za popularizacijo znanosti, okoljsko vzgojo, promocijo zdravega življenja ter spodbuja celostni in prijazen odnos do narave. Prispeva k ustvarjanju družbe radovednih, odprtih in strpnih ljudi, ki se uveljavljajo s kreativnostjo, domišljijo, logiko in dialogom. Dr. Miha Kos je z njo postal pionir institucionaliziranega neformalnega izobraževanja v celotni regiji.

Dr. Miha Kos ni le direktor Hiše eksperimentov, je tudi avtor številnih interaktivnih poskusov, znanstvenih šovov in pobudnik zamisli, ki jih Hiša eksperimentov tudi uspešno izpelje: od festivala znanosti, poimenovanega Znanstival, do premične Hiše eksperimentov, ko se šole v mnogih slovenskih krajih za en dan spremenijo v center znanosti, pa vse do letne šole za znanstvene dogodke in znanstvenih pravljic za najmlajše. Njegovo prizadevanje in prizadevanje njegovih sodelavcev se obrestuje. V anketi o tem, kaj je študente navdušilo za študij fizike, je pred leti veliko študentov obkrožilo odgovor: Hiša eksperimentov.

Z znanjem in izkušnjami dr. Miha Kos pomaga pri nastajanju in rasti podobnih centrov tudi v tujini. Z inovativnimi dejavnostmi in pristopi, ki jih razvija skupaj s svojo skupino v Hiši eksperimentov, z evropskimi projekti, in tudi kot dejaven član uprave evropskega mednarodnega združenja centrov znanosti, je dr. Miha Kos neprecenljiv promotor, ambasador in vzor slovenskega znanja, identitete in prepoznavnosti.