Predsednik Pahor ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav: "Triglav je največ, je simbol slovenstva"

Ljubljana, 2. 9. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je nocoj udeležil osrednje prireditve “Doma pod Triglavom”, ki je svečano obeležila 240-letnico prvega zabeleženega uspešnega vzpona na Triglav.

Predsednik republike je bil slavnostni govornik na slovesnosti, ki je potekala pod njegovim častnim pokroviteljstvom.


V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

Spoštovane gospe in gospodje, dragi rojaki!

Triglav je največ. Triglav je simbol. Je naš osrednji simbol, simbol slovenstva. Je simbol naše samobitnosti in preživetvene moči. Mnogi simboli so nas v preteklosti razdvajali in celo ločevali. Triglav pa nas je vedno povezoval. Triglav je simbol vseh Slovencev.

Od vzhodnih ravnin ob Dravi in Muri, Gorjancev, koroških dolin Zile, Roža in Podjune, do Soče in čez, tja do morja, je Triglav, ta naš božanski gorski očak, naš skupni nesporni simbol. Vse od davnih časov, ko so ga prvič ugledali naši predniki in ga povezovali s svetom bogov, pa vse do danes. Triglav nas bo povezoval dokler bo tu, na teh tleh, slovenski človek.

Triglavi gorski kralj ima za nas skoraj mitološki pomen. Občudovan je. Prisluhnimo vznesenemu, čudovitemu opisu dr. Julijusa Kugya.

»Iz tisočerih navdušenih, hvaležnih src in globin osrečujočih spominov mu v vročem upanju na svidenje zveni naproti vriskajoč klic: Triglav!«

Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer so pred 240 leti slišali ta klic. Štirje domačini, Bohinjci, so šli za njim na njegov vrh. Triglav je bil osvojen. V času, ko so drugi alpski narodi osvajali svoje vrhove, so ta raziskovalni zagon zmogli tudi Slovenci.

Triglav je bil osvojen od Bohinjcev, Slovencev, približno v istem času, celo nekaj prej, kot sta bila Mont Blanc in Grossglockner. Za razliko od številnih drugih, tudi veliko večjih narodov od našega, ni bilo treba, da bi se na našo najvišjo goro povzpele kot prve tuje odprave. Ne pravim, da je bilo tu posredi prav domoljubje, govorim pa o kreposti in pogumu slovenskega človeka, da se je odpravil na vrh svojega sveta.

Slovenci smo se pred 240 leti in kasneje, povzpeli na Triglav in vrhove številnih gora in gorskih sten, doma in v svetu - od Alp do Kavkaza, od Himalaje do Andov. V alpinizmu in pri odkrivanju gorstev smo dali svoj neprecenljiv prispevek skupnim prizadevanjem človeštva.

A Slovenci se nismo vzpenjali le na domače in tuje gorske vrhove. Od tistih časov, ko so vrli Bohinjci stali vrh Triglava, smo se Slovenci vzpeli v narod v polnem pomenu te besede, z ustvarjalnostjo na vseh pomembnih področjih človeške ustvarjalnosti, od kulture in znanosti, gospodarstva in tehnologije, do tega, da smo del modernega, razvitega sveta z lastno državo, del moderne Evrope.

Spoštovane gospe in gospodje, to je zagotovilo naše bodočnosti, naše ustvarjalnosti, naše vzpenjanje k vrhovom človeškega ustvarjanja. Ni več strahu, da bi nas kdo drug ali mi sami mogel zriniti v nekakšen folklorni rezervat. Naše mesto je nad enakopravnimi, razvitimi narodi, skupaj z njimi se vzpenjamo k novemu, še bolj svobodnemu in ustvarjalnemu, tudi bolj pravičnemu svetu.

Veličasten, čeprav težak, celo tvegan, je bil vzpon pred 240 leti na vrh Triglava, pravzaprav je to bil vzpon v neznano, k bogovom. Veličasten, zahteven je tudi vzpon, ki smo ga začeli z lastno državo, vzpon k svobodni ustvarjalnosti, blagostanju in varnosti našega naroda. Četverici je takrat uspelo s skupnimi močmi. Prepričan sem, da bo, vselej, ko bomo znali združiti moči, uspevalo tudi nam.

Predsednik Pahor na osrednji prireditvi ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav
Foto: Anže Malovrh/STA