Predsednik Pahor v Opatjem selu: "Zdaj Evropa potrebuje naš glas"

Ljubljana, 1. 5. 2019 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil tradicionalnega prvomajskega srečanja v Opatjem selu. Predsednik republike je bil na prireditvi slavnostni govornik. Slavnostni govor je posvetil 15. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in poudaril pomen renesanse evropske ideje ter priložnost, da z udeležbo na letošnjih volitvah v Evropski parlament damo tej ideji povezovanja, ne ločevanja, novo demokratično legitimacijo.

Predsednik republike na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Opatjem selu
Foto: Stanko Gruden/STA

ZDAJ EVROPA POTREBUJE NAŠ GLAS (Velja govorjena beseda!)

Na današnji dan pred petnajstimi leti je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Vstop samostojne države Evropsko unijo po lastni volji gre šteti za enega najpomembnejših mejnikov naše narodove zgodovine.

Vstop komaj ustanovljene samostojne priznane države v Evropsko unijo ni bil odmik od zamisli o suvereni državi, temveč njeno logično nadaljevanje.

Slovenija se ni osamosvojila, da bi ostala izolirana. Osamosvojila se je, da bi se kot suverena država povezala z drugimi evropskimi državami.

Tone Pavček je leta 1989 Majniški deklaraciji prebral Sloveniji in svetu zapisano hotenje Slovencev.

1. Da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.
2. Kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

Na Plebiscitu 23. decembra 1990 se je 95 procentov ljudi odločilo za samostojno in neodvisno državo. 25. junija smo jo razglasili. 23. marca 2003 je 90 procentov ljudi glasovalo za naš vstop v Evropsko unijo. Na današnji dan pred 15 leti, 1. maja 2004, smo postali polnopravna članica Evropske unije, slovenski jezik je postal uradni jezik Unije skoraj pol milijarde ljudi.

V tem času smo postali članica schengenskega območja in evroobmočja. Slovenija pripada najbolj povezanemu delu Evropske unije.

Zaradi članstva v Evropski uniji smo bolj varni, smo bolj razviti, smo bolj vpeti v najsodobnejše tehnološke in duhovne poti, laže in mirno razvijamo svojo identiteto.

Sploh ni naključje, da se je ob prelomnih globalnih spremembah ob koncu 80ih in v začetku 90ih let v Sloveniji skupaj razmišljalo o ideji demokracije, o ideji samostojne države in o evropski ideji. Takrat in danes so šla in gredo ta najbolj elementarna stremljenja še vedno skupaj, še vedno so aktualna.

Nadaljnji razvoj in krepitev Evropske unije je v našem nacionalnem interesu. Ne pravim, da brez Evropske unije ne bi bilo Slovenije, pravim, da bi bilo z vseh zornih kotov teže, manj varno in bolj nepredvidljivo. Zato v času, ko se je Evropska unija znašla v zastoju, na glas povejmo, da bomo storili vse, kar je v naši moči za njen ponovni zagon, za renesanso evropske ideje.

Kaj pravzaprav je ta velika evropska ideja, kaj je njeno bistvo?

Bistvo evropske ideje je, da med evropskimi narodi in državami krepi tisto, kar nam je skupno. Seveda so tudi stvari, kjer se razlikujemo, te razlike je potrebno upoštevati in spoštovati. Te razlike ne ovirajo graditve tistega, kar nam je skupno in kar je v skupnem interesu. Bistvo evropske ideje je spoznanje, da je kljub številnim razlikam med evropskimi narodi in državami, več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje.

Bistvo evropske ideje je, da, kar nas povezuje, krepimo in negujemo, kar nas ločuje, pa ne razpihujemo. Ta velika evropska ideja že tričetrt stoletja varuje mir na kontinentu.

Ni pa le garant miru in varnosti, ampak tudi garant socialne blaginje in vsesplošnega razvoja. Nenazadnje tudi vpliva Evrope v sodobnem globalnem svetu. Evropska ideja je starejša od evropske skupnosti ali Evropske unije. Zrasla je na mračnem, tragičnem pogorišču druge svetovne vojne. Takrat je bilo potrebno zavarovati mir in spodbuditi sodelovanje med nekdanjimi sovražniki.

Čudovita ideja sprave.

Evropska ideja, Evropska unija je v svojem več kot pol stoletnem razvoju prišla do opaznejšega zastoja, morda celo krize, vendar ima vse možnosti, da se iz nje potegne, če se bomo le vsi, ki verjamemo v ta imenitni plemeniti projekt, zavzeli za to.

Zdaj, ta hip ne gre za vprašanje, kaj bomo od Evrope dobili, temveč, kaj ji bomo dali.

Gre za vprašanje, kakšne nove sveže zamisli bomo dali evropski ideji, da se povleče iz krize, da doživi preporod in renesanso.

Kaj lahko stori vsak od nas, da bo ta pomembna ideja plamenica naše prihodnosti? Gre na volitve, da glas. Ko se sprašujemo, kaj lahko vsak od nas da Evropi, je odgovor jasen: gremo na volitve, ji damo glas in damo evropski ideji in evropski uniji demokratično legitimacijo.

Zdaj smo se znašli v položaju, ko se odloča, ali bo prevladovalo, kar nas združuje ali tisto, kar nas ločuje. Navkljub vsej nepopolnosti Evropske unije in prav zaradi tega je zdaj čas, da z udeležbo na evropskih volitvah damo tej zamisli in tej skupnosti demokratično legitimacijo.

Predsednik republike na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Opatjem selu
Foto: Stanko Gruden/STA