SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor v Vili Podrožnik vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije

Ljubljana, 6. 9. 2021 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Vili Podrožnik Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije ob stoletnici delovanja vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za izjemne zasluge pri povezovanju slepih in slabovidnih in pri spodbujanju njihovega vključevanja v družbo ter za uspehe pri uveljavljanju novih, izvirnih rešitev za temeljna vprašanja slepote in slabovidnosti. V imenu Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je odlikovanje prevzel njen predsednik Matej Žnuderl.

Predsednik Pahor v Vili Podrožnik vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije
Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovesna vročitev odlikovanja je bila v Vili Podrožnik, nekdaj imenovani Kollmannov grad, ki jo je nekdanji lastnik, Robert Kollmann, z oporoko podaril slepim in slabovidnim. Aprila 2015, ob 95. obletnici ustanovitve prve invalidske organizacije na Slovenskem - podpornega društva slepih, katere pravni naslednik je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije - je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na pobudo dddr. Evgena Bavčarja ob vhodu na posestvo vile odkril doprsni kip Roberta Kollmanna, ki ga je izdelal akademski kipar Mirsad Begić.

Utemeljitev:

Za izjemne zasluge pri povezovanju slepih in slabovidnih in pri spodbujanju njihovega vključevanja v družbo ter za uspehe pri uveljavljanju novih, izvirnih rešitev za temeljna vprašanja slepote in slabovidnosti ob stoletnici delovanja prejme Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije zlati red za zasluge.

Franc Dolinar in Alojz Levstek sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih – prvo slovensko invalidsko organizacijo, iz katere se je razvila današnja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Izučena pletarska mojstra sta prej v Gradcu v tamkajšnjem zavodu slepih učila gojence te obrti in začela razmišljati o podobnem društvu, kot sta ga imela priložnost spoznati v Avstriji. Ustanovni občni zbor je potekal v dvorani nekdanjega Ljudskega doma na Streliški ulici, kjer je pozneje delovala ljudska kuhinja, danes pa je v tej stavbi doma Waldorfska šola Ljubljana. Prvi predsednik društva je postal Gabrijel Jurasek, ki je društvu za sedež odstopil prostor v pritličnem skladišču pod svojim stanovanjem na Wolfovi ulici v Ljubljani.

Ustanovitelja prvega društva slepih in slabovidnih se najverjetneje nista zavedala, kako pomembne posledice za usodo slepih bo imela njuna ideja – ideja o socialni emancipaciji, enakopravnosti slepih v družbi. Začela se je težka in dolgotrajna borba za »zasluženo luč skozi delo«, kot so pravili prvi prijatelji slepih, to pa pomeni tudi začetek organiziranega boja proti ideologiji popolnosti, ki ga morajo še vedno biti ljudje, ki so drugačni.

Zveza je že leta 1995, ob 75-letnici delovanja, prejela Srebrni Častni Znak Svobode Republike Slovenije za požrtvovalno delo pri povezovanju slepih in slabovidnih, pri njihovem organiziranju in vključevanju v družbo ter pri prizadevanju za neodvisno življenje invalidov. Toda svojo dejavnost je v zadnjih 25 letih še razširila in poglobila in se znala odzivati na izzive časa ter se organizirati tako, da lahko v sodelovanju z vsemi deli slovenske družbe išče in uspešno uveljavlja nove, izvirne rešitve za temeljne težave v zvezi s slepoto in slabovidnostjo. Danes je zveza sodobna, zanesljiva, uspešna in mednarodno dejavna invalidska organizacija.

V tem obdobju je dosegla izjemne dosežke. Na prvo mesto nedvomno sodi leta 2008 uzakonjena in v praksi uveljavljena pravica do celovite rehabilitacije slepote in slabovidnosti, ki se krije iz zdravstvenega zavarovanja. Strokovna skupina je pripravila program, ki se od leta 2017 izvaja v centru za celovito rehabilitacijo. To je za vse državljane z okvarami vida izjemen korak naprej.

Možnost samostojnega gibanja in dostopnost informacij sta v današnjem življenju nujnost za vsakogar. Na pobudo zveze so se s težavo nedostopnosti informacij in načrtom doseganja neodvisnosti ukvarjali strokovnjaki za različna področja. Tako je Slovenski inštitut za standardizacijo sprejel standard SIST 1186 s smernicami za izboljšanje dostopnosti za slepe in slabovidne in za neodvisno gibanje po urbanem prostoru ter za dostop do informacij in storitev.

Poudariti je treba tudi pomen prenove Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki jo je zveza izpeljala v okviru zelo uspešnega evropskega projekta, to je z nakupom najsodobnejšega brajevega tiskarskega stroja in razvojem nove slovenske govorne sinteze eBralec, ki osebam z okvarami vida omogoča uporabo računalnika in drugih sodobnih naprav. To vrhunsko govorno sintezo lahko brezplačno uporabljajo vsi s kakršnimi koli motnjami branja. Projekt prenove knjižnice je eden največjih uspehov v zgodovini zveze in izjemen prispevek k možnostim dostopa do kulture in izobraževanja. Učinkovita spodbuda za razvoj novih tehnologij, na primer zvočni opisi in zvočno branje podnaslovov televizijskih oddaj in filmov, standardi fizične in informacijske ter komunikacijske dostopnosti so olajšali življenje številnih invalidov.

V zadnjih dveh desetletjih je zveza začela aktivneje delovati tudi mednarodno. Opazen in pomemben je njen prispevek, skupaj z Evropsko zvezo slepih in Evropskim invalidskim forumom, k prizadevanjem, da bi evropska zakonodaja bolj upoštevala položaj slepih in slabovidnih, njihove značilne težave in potrebe. Skupaj z evropsko in svetovno zvezo slepih je intenzivno sodelovala na pogajanjih s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, ta prizadevanja pa so s sprejetjem marakeške politične pogodbe omogočila spremembo svetovne avtorske zakonodaje, ki znatno olajša dostop slepih do knjig. To mednarodno sodelovanje je zvezo postavilo na svetovni zemljevid kot zaupanja vredno in prepoznavno organizacijo, ki prispeva tudi k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije.

Neutrudno prizadevanje zveze ves čas temelji na osnovnem namenu, to je olajšati in izboljšati kakovost življenja vseh slepih in slabovidnih ter omogočiti njihovo čim polnejše in neodvisno zasebno življenje, pa tudi polno vključevanje v poklicno in javno življenje.

Za izjemne uspehe, s katerimi je Zveza slepih in slabovidnih Slovenije v zadnjih desetletjih postavila nove temelje učinkovitosti in humanosti delovanja invalidske organizacije, se ji ob stoletnici delovanja Republika Slovenija zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem.

Predsednik Pahor v Vili Podrožnik vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije
Foto: Daniel Novakovič/STA