Zveza slovenskih organizacij

Red za zasluge, vročitev 23. januarja 2016

Red za zasluge
za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ob 60-letnici delovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v Celovcu udeležil slovesnosti ob 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in zvezi vročil državno odlikovanje red za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ob 60-letnici delovanja. Iz rok predsednika republike Boruta Pahorja je odlikovanje prevzel predsednik ZSO dr. Marjan Šturm.

Predsednik republike na posebni slovesnosti vročil državno odlikovanje red za zasluge Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. Iz rok predsednika republike Boruta Pahorja je odlikovanje prevzel predsednik ZSO dr. Marjan Šturm.
Foto: Daniel Novaković

Predsednik Pahor se je v Celovcu udeležil slovesnosti ob 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in zvezi vročil državno odlikovanje red za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ob 60-letnici delovanja.
Foto: Daniel Novaković


Utemeljitev:

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, ko so se končevala pogajanja velesil o avstrijski državni pogodbi, ki v 7. členu varuje pravice slovenske manjšine. V želji, da bi strnila prizadevanja za celovito zaščito slovenske manjšine, zavarovala njeno enakopravnost in zagotovila njen razvoj na vseh področjih življenja, je ZSO povezala različna društva in združenja Slovencev v krovno slovensko organizacijo. Po šestdesetih letih ZSO še vedno uspešno združuje gospodarske, kulturne, stanovske, športne in druge interesne organizacije koroških Slovencev, v njenem okviru pa je nastalo tudi nekaj pomembnih skupnih ustanov.

Vse od ustanovitve ZSO ohranja status nadstrankarske organizacije ter se zavzema za aktivno vključitev Slovencev v avstrijske družbene in državne strukture, v katerih bi ustvarjalno prispevali k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe. Pogoj za uresničevanje skupnega razvojnega cilja večine in manjšine je bil po presoji ZSO v zaščiti manjšinskih pravic in pravici manjšine, da soodloča o vprašanjih, ki jo zadevajo.

Glede svojih pričakovanj je bila ZSO odločna in nedvoumna. Upirala se je slabšanju razmer v dvojezičnem šolstvu, izrivanju slovenščine iz uradov in vztrajala pri dvojezičnih krajevnih napisih. Pri tem se je povezovala z Narodnim svetom koroških Slovencev, s katerim je izpeljala številne skupne akcije, in sodelovala v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, hkrati pa odpirala komunikacijske poti do ustanov politike in državnih struktur. V skladu z njeno opredelitvijo, da je treba vsa odprta vprašanja reševati odločno, a hkrati v nenehnem demokratičnem dialogu z večino in v okviru institucij države, je posebej pomembna njena velika vloga pri delu manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja, ki ga je predsednik ZSO vodil kar 23 let.

V šestih desetletjih delovanja je ob spreminjanju razmer v državi tudi ZSO spreminjala programska izhodišča in pristope, a temeljne smernice so še vedno njena stalnica. Že v letih, ko evropska perspektiva za mnoge sedanje članice EU, tudi za Slovenijo, še ni bila jasno in nedvoumno dejstvo, je presegala fizične meje med državami kot glasnica spoštovanja razlik, dialoga, medsebojnega poznavanja, strpnosti in prepletanja kultur, ki se ne glede na nacionalne okvire vzajemno bogatijo. S tem je soustvarjala temelje demokracije, sožitja narodov in kultur v sodobni Evropi.