Govor predsednika republike na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Ljubljana, 27. 1. 2016 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije in gospa Tanja Pečar sta danes gostila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Velja govorjena beseda!

Spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,

sprejmite, tudi po tej poti, vnovične najboljše želje za leto, ki se je že začelo. Vsem narodom in državam, ki jih predstavljate, želimo miru, svobode in napredka. V imenu Republike Slovenije v tem smislu poudarjam odločno in iskreno privrženost poglobitvi našega prijateljstva in sodelovanja.

Ekscelence,

Slovenija bo sredi tega leta praznovala 25 let svoje državnosti in samostojnosti. Vrhunec prizadevanj za dosego njene neodvisnosti sega dobrega četrt stoletja nazaj. Tedaj sta se zlasti Evropa, pa tudi svet dramatično spreminjala. Na bolje. Padec Berlinskega zidu, konec blokovske delitve sveta, vznik novih demokracij in svobodnih držav v Evropi ter njihovo povezovanje so predstavljali veliko upanje za bolj pravično, demokratično, mirno in varno Evropo ter svet.

Četrt stoletja kasneje lahko glede evropskih in mednarodnih okoliščin ugotovimo dvoje. Prvič, da je bilo upanje upravičeno in pričakovanja v veliki meri izpolnjena. V teh 25 letih je nastajala nova Evropa in zdelo se je, da je svet sposoben rešiti več problemov kot jih ustvariti. In drugič, da smo se četrt stoletja kasneje znašli v položaju, ko z upravičeno zaskrbljenostjo ocenjujemo razmere v Evropi in svetu. Naša širša domovina Evropska unija se je znašla v težavah. Ko se je že zdelo, da je uspešno premagala finančno krizo ugotavljamo, da vsaj zaenkrat ni dorasla begunski krizi. Odsotnost skupne evropske politike prepušča odgovornost nacionalnim rešitvam, za katere se bo šele izkazalo ali so rešitve ali poglabljanje problemov.

Sedanja begunska in migrantska kriza je naš skupen izziv. Njene razsežnosti, tako glede obsega kot glede moralne in varnostne dimenzije zahtevajo medsebojno razumevanje in solidarnost. Nacionalne sebičnosti bodo pogubne. Slišimo zahteve, da naj se umaknejo nekatere osrednje evropske osebnosti, ki so s svojimi ravnanji in odločitvami skušale ohraniti vrednostne temelje Evropske unije. Taka stališča samo še dodatno opravičujejo atmosfero nestrpnosti in sovraštva do vsega drugačnega. Mislim, da se moramo skušati razumeti in si pomagati. Rešiti skupaj to begunsko in migrantsko krizo na človeški način, varno in uspešno bi bila velika inspiracija za naprej in močna okrepitev naše samozavesti.

Ekscelence,

v takih okoliščinah je izjemno pomembno, da kljub vsemu prevlada razsodnost, strpnost in povečana odgovornost za iskanje skupnih rešitev. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da teke zapletene okoliščine zahtevajo dve vrsti hkratnih ravnanj. Prvič, terjajo premišljene praktične ukrepe za kratkoročno premagovanje težav. In drugič, in to želim posebej poudariti, zahtevajo jasno dolgoročno vizijo, vizijo nove Evrope.

Oblikovanje te vizije je toliko bolj zahtevno, ker je ne obremenjujejo samo obstoječe krize, temveč tudi zelo različni pogledi na to prihodnost, če pri tem omenim stališča Velike Britanije. Slovenija si seveda želi, da bi ostala evropska družina skupaj.

To doseči v vsej tej kontroverznosti bo pravi podvig. Toda zdaj gre prav za to in mora nam uspeti.

Pri tem naj podčrtam, da vidim boljšo prihodnost, bolj demokratično in bolj varno Evropo, če bo ta sposobna poglobiti sodelovanje. Prihodnost torej vidim v več Evrope, ne v manj Evrope. Počasno rahljanje skupnih politik in vse manjše zaupanje Evropejcev v projekt enotne Evrope bi lahko v samih temeljih ogrozile mir, varnost in blaginjo starega kontinenta.

Ekscelence,

slovenska ideja nacionalne in politične osvoboditve izpred četrt stoletja je bila najbolj močno prežeta prav z evropsko idejo. Slovenski narod in slovenska država sta videla prihodnost v povezovanju z drugimi evropskimi narodi in državami na osnovi spoštovanja človekovih pravic, pravne države, demokracije, tržne ekonomije in sprave. Nacionalna ideja in evropska ideja sta navdihovali ena drugo. Zato si lahko predstavljate, da Slovenija s posebno skrbnostjo analizira razmere v Evropi in svetu in zelo iskreno ravna tako, da bi se Evropska unija ohranila in okrepila ter da bi v svetu prevladale sile miru in sožitja.

Naša širša domovina Evropska unija se je znašla v položaju, v katerem tako kot je ne more ostati dolgo časa. Zato bo v naslednjih mesecih in letih odločilno, ali bo prevladal koncept dvoma v evropsko idejo in krepitev nacionalnih egoizmov, ali pa bo kljub vsemu znova uspel koncept zaupanja in vere v evropsko idejo in poraz političnih stremljenj, ki vidijo evropsko prihodnost v njeni preteklosti. Slovenija bo storila vse, kar je v njeni moči, da zmagajo sile sodelovanja, strpnosti, iskanja kompromisov in povezovanja. Nastopil je čas in potreba, da je evropska ideja temeljito osveži, da se oblikuje kot nova vizija in prepriča veliko večino Evropejcev v vrednost skupnih prizadevanj.

Ni slehernega dvoma, da nova vizija Evrope pomeni najprej in predvsem njeno vsesplošno konsolidacijo in poglobitev sodelovanja znotraj nje. Ko govorim o sodelovanju med državami Evropske unije, naj še enkrat jasno in brez slehernega dvoma poudarim vitalni interes naše države, da ostane v najbolj povezanem delu Evropske unije. Begunska kriza je nevarno načela Schengen, moramo ga rešiti. Ne gre samo za Schengen, gre posledično tudi za Evro in vse druge projekte, ki so utemeljeni na poglobljenem sodelovanju in povezovanju. Naj sklenem ta del. Potrebujemo praktične rešitve, za dolgoročno prihodnost Evropske unije za novo vizijo.

Bilo bi pa narobe, če bi arhitekti nove Evrope podcenili pomen njene širitve. Ponavljam, da razumem zadržke glede tega. Vendar prosim za razumevanje pomena ohranitve politike širitve tudi z vidika miru in varnosti celotnega kontinenta.

Vzemimo za primer Zahodni Balkan. Države v tem delu Evrope, ki si prizadevajo za članstvo v Evropski uniji brez naivnosti vedo, da bo tudi zaradi lastnih težav Evropske unije pot v skupno domovino zahtevnejša in daljša. Bistveno pa je, da se tega upanja ne vzame. To bi v osnovi pomenilo direktno nevarnost za stabilnost znotraj teh držav ter v odnosih med njimi ter na celotnem področju Zahodnega Balkana.

Slovenija si bo skupaj s Hrvaško, ki sta obe članici Evropske unije in Nata, prizadevala za uspešno nadaljevanje procesa Brdo Brijuni. Njegov aktualni pomen je celo presegel moja pričakovanja, ko je do pobude zanj prišlo pred šestimi leti. Slovenija in Hrvaška bosta tudi po tej poti odgovorno pomagali Evropski uniji in mednarodni skupnosti, da področje Zahodnega Balkana ne bi postalo še eno novo žarišče konfliktov in napetosti v svetu. Vesel sem glede te skupne pobude Slovenije in Hrvaške še naprej tako uspešno sodelujeta.

Predsednik Republike Slovenije in gospa Tanja Pečar sta danes gostila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Vesel sem, da sva se tako odločila s kolegico hrvaško predsednico gospo Grabar Kitarović, kljub enostranski odločitvi Hrvaške glede Arbitražnega sporazuma. Za Slovenijo je bistveno, da Arbitražno sodišče dela in upam, da bo nepristransko določilo mejo med dvema sosednjima in prijateljskima državama. Odkrito rečeno, ne znam si predstavljati kako bi bilo drugače.

Ekscelence,

Bolj povezana in okrepljena Evropska unija bo tudi bolj sposobna upravičiti pričakovanja glede njene vloge v globalnem svetu. Imamo primere dobre prakse, ki kažejo, da se na tem splača delati. Zadnji tak primer je vrhunski dosežek mednarodnega kompromisa o Iranskem jedrskem programu in odpravi sankcij. Prav ta način sodelovanja Evropske unije v svetovnih zadevah in sodelovanje glavnih svetovnih protagonistov za mirno rešitev občutljivih sporov še ohranjajo upanje ljudi po svetu v mir in varnost.

Slovenija si prizadeva in želi več iskrenega in uspešnega sodelovanja velikih svetovnih sil in vse mednarodne skupnosti za mirno reševanje vseh sporov. Pozdravljamo pariški dogovor o klimatskih spremembah in dogovor Minsk 2. Upamo, da se bodo njegova določila čimprej uveljavljala. Rešitev Ukrajinske krize bi tudi Evropi znatno pomagala pri njenem večjem angažiranju za rešitev drugih perečih svetovnih političnih in varnostnih vprašanj. V kontekstu te razprave, ko se torej danes in v prihodnje zastavljajo ultimativna vprašanja glede zunanjepolitičnih in varnostnih ravnanj Slovenije, je treba vedno znova upoštevati dejstvo, da je Slovenija aktivni del Evropske unije in Zveze NATO.

Že omenjena begunska in migrantska kriza v osnovi ne bo rešena dokler ne bo rešena Sirska kriza, preseženo nezaupanje na Bližnjem vzhodu in čvrsti obeti za boljšo prihodnost Severne Afrike. Ni si mogoče zamisliti, da bi to lahko dosegli brez sodelovanja ZDA in Ruske federacije ter celotne mednarodne skupnosti. V interesu mednarodnega miru in varnosti je, da se čim prej doseže kompromis o političnih ciljih rešitve Sirske krize, ker je to tudi edina prava pot do primernega ukrepanja proti Islamski državi in drugim terorističnim skupinam po svetu.

Če bi v takem ozračju mednarodnega sodelovanja prišlo do spoznanja, da za uničenje ISIS-a ni druge poti kot celovit vojaški poseg, potem je bistvenega pomena, da se za tako zahtevno in kompleksno operacijo pridobi mandat Varnostnega sveta Združenih narodov. Tudi sicer pripisujem pomembno vlogo Organizaciji združenih narodov za mirno in uspešno urejanje mednarodnih zadev. Naj omenim, da tudi zato Slovenija predlaga bivšega predsednika republike dr. Danila Turka za novega generalnega sekretarja.
Ekscelence,

Slovenija nima z nobeno od držav v svetu odprtega takega zahtevnega političnega vprašanja, da ne bi bilo rešljivo z dialogom in po mirni poti. Slovenija si prizadeva, da bi imela po svetu čim več prijateljev. Slovenska evropska in zunanja politika bo tudi v prihodnje instrument miru, prijateljstva in vsestranskega sodelovanja z vsemi narodi in državami.

Tako kot velika večina drugih držav bo tudi moja veliko pozornost posvetila dobremu sosedstvu, poglobitvi zaupanja in sodelovanja z državami v obeh osrednjih integracijah, Evropski uniji in NATU, odnosom s strateškimi partnerji, prizadevali pa si bomo za poglobitev odnosov tudi s tistimi državami, ki so bile doslej zaradi teh ali onih objektivnih razlogov dlje od naše politične in gospodarske pozornosti.

Ohranitev mednarodnega miru in varnosti je naša naloga številka ena, ki smo jo dolžni odločno in modro opraviti tudi v imenu naših otrok in vnukov.

Ekscelence,

prosim, prenesite na začetku letošnjega leta še enkrat moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanje v krepitev našega medsebojnega zaupanja in sodelovanja v korist ljudi, ki jih predstavljamo.